TOLMINSKI BLOG - TMINSKI BLOG

ČRNI TOPOL

2012-01-20T17:39:00.000+01:00

Črni topol ob Soči obseg dobrih 157 cm. SPADA MED IZJEMNA DREVESA SEVERNE PRIMORSKE.

Za tablo je poskrbel ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE,
OE Tolmin.

Črni topol je ena najbolj ogroženih drevesnih vrst v
Evropi ‐ uničeno že 90 % naravnih habitatov,
ostalo v fazi degradacije
Vzroki :
• močnejše spremenljivosti rečnega toka
• melioracije obrežnih ekosistemov in gradnje HE
• osnovanje intenzivnih nasadov euro‐ameriških topolovih
križancev na rastiščih avtohtonega črnega topola
• ogroženo spontano pomlajevanje
• vnos tujih genov v avtohtonega genski material č. topolov
• globalne klimatske spremembe
• pešanje vitalnosti dreves zaradi zniževanja podtalnice
• naseljevanje invazivnih vrst in seveda sečnja "starostnikov"....

Še nekaj podatkov, ker ste se zanimali kakšen je in kje je .....

Črni topol ob Soči
( vir podatkov: Janez Pagon, svetovalec za gozdnogospodarsko načrtovanje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin)
Vrsta: Populus nigra L. – črni topol
Premer: 162 cm
Višina: 38 m
Prirastek: 12,5 mm/leto
Vitalnost: Zelo dobra – zaradi svoje lege in vitalnosti je na dobri poti, da bo nekoč najdebelejši topol v Sloveniji.
Ocenjena starost: več kot 100 let
GPS (WGS84) koordinate drevesa: N 46° 10' 41,4'', E 13° 43' 28,7''
Opis pristopa: Od ceste za pokopališčem sv. Urha pri Tolminu sledimo smerokazu po stezi do reke Soče, nadaljujemo ob reki do drevesa (150 m). Topol je lepo viden s pokopališča, saj dominira nad okoliškim vrbovjem. Aerofotoposnetki iz leta 19562 kažejo, da je bilo takrat to zemljišče močno prodnato, topol pa je že prepoznaven v skupini (otoku) ohranjenih dreves.
Zanimivosti: Najdebelejši topol v Sloveniji je ob avtocesti pri Vipavi, premer 238 cm, višina 26,5 m. Topol je sicer hitro rastoča drevesna vrsta, ki naravno raste na vlažnih tleh ob vodotokih. Dosega starost do 300 let, višino do 30 m in debelino do 2 m.

http://maps.google.si/maps?q=tolmin&um=1&ie=UTF-8&hl=sl&sa=N&tab=wl

oziroma takole je če je vdelan v blog :)

Prikaži večji zemljevid

KAJ SE JE DOGAJALO NA TMINU ZA NOVO LETO

2012-01-02T23:14:00.005+01:00

Dogodkov je bilo polno in če bi imel kdo kaj za objavit naj nam piše, pa tudi fotke so dobrodošle.
Omenil bom le nekaj dogodkov na katerih sem bil (za ostale pošljite meil)

Koncert mladih, neuveljavljenih skupin iz občine Tolmin

datum:	27. december 2011 ob 20:00
lokacija:	Tolmin, Mestni trg

V okviru Tminskega novoletnega rajanja bo torek, 27. december 2011, rezerviran za pet lokalnih glasbenih skupin in štiri raperje. Komu je pripadla čast, da otvori letošnje prednovoletno dogajanje na Mestnem trgu v Tolminu, si lahko preberete v nadaljevanju..........................................................................................nadaljevanje:

PARADOX (ex Two Dragons), Tolmin Razmeroma mlada štiričlanska glasbena skupina Paradox, katere začetki segajo v leto 2008 iz Tolmina. Izvajamo predvsem avtorsko rock glasbo, ki ji je po eni strani najbližje garažni rok, po drugi pa bolj počasen in nekoliko manj tempiran rokovski ritem. Zmes obeh tvori posebno glasbeno jedro, na katerem gradimo svojo glasbeno identiteto.

tukaj je video posnetek (mikrofon je pač kot je, ko bo studijski bo bolje)

(v nalaganju, malo počakajte)

čEZ NOVO LETO PA NAS JE ZABAVAL ANSAMBEL HAPPY DAY in Igor Malalan.

moj posnetek, preverite kako dobro špilajo !

Igor Malalan je znan po šaljivi in neposredni komunikaciji z občinstvom. Ljudje ga preprosto obožujejo zaradi njegove pozitivne energije in optimizma, ki ju z veseljem deli s publiko. Tudi letos je bil takšen:)

Igor je na odru s srcem in dušo... Dan v njegovi družbi = srečen dan. ;)

Naslednji dan smo si voščili v naši ulici, tako kot je treba s stiskom rok in to je to....

NOVO O OBVOZNICI 2012 z mnenjem Lokalne civilne iniciative

2011-12-16T00:12:00.003+01:00

Lokalna civilna iniciativa
'Proti tolminski obvoznici – za ohranitev Sotočja'
Tanja Kovačič (zastopnica)
Poslano 5.12.2011

Pripombe, mnenja in predlogi k osnutku državnega prostorskega načrta obvoznice Tolmin

Spoštovani,
Lokalna civilna iniciativa Proti tolminski obvoznici – za ohranitev Sotočja (CI) vam v obravnavo pošilja dokument s pripombami, mnenji in predlogi k osnutku državnega prostorskega načrta obvoznice Tolmin, katerega javna razgrnitev poteka med 7. novembrom in 7. decembrom 2011.

Dokument sestavljajo trije deli:
vsebinske pripombe na predlagano traso obvoznice,
tehnični pregled in pripombe – nastal s strokovno pomočjo Danila Kozoroga (udik.)
priloga: pripombe in predlogi, ki smo jih ob pripravi OPN obvoznice Tolmin v zakonitem času in na zakonit način poslali na Občino Tolmin, a jih po našem mnenju niso upoštevali na primeren način in v zadostni meri.

Dokument pošiljamo v vednost Občini Tolmin in Krajevni skupnosti Tolmin.

Hvala za ustrezno obravnavo dokumenta in lep pozdrav.

1. del:

Vsebinski komentarji, pripombe in predlogi Civilne iniciative na DPN:

Civilna iniciativa 'Proti tolminski obvoznici – za ohranitev Sotočja' (CI) je nastala zaradi mnenja skupine občanov, da Občina Tolmin v primeru tolminske obvoznice z občani ne komunicira v zadostni meri in na primeren način. CI je nastala kot neposredni odziv na javno razpravo o obvoznici z dne 7. oktober 2009, ki je bila po mnenju pobudnikov za CI premalo javno obelodanjena, zato ni prinesla prave slike o stališču domačinov do obvoznice.
Da bi pokazali na ta problem in dokazali, da se veliko občanov ne strinja z obvoznico, je CI med 8. in 12. oktobrom 2009 zbrala 273 izjav s podpisi, ki nasprotujejo gradnji obvoznice v bližini Sotočja. Med 6. novembrom in 2. decembrom 2009 je CI zbrala še 1.502 podpisa, s katerimi podpisniki zahtevajo zaustavitev načrta gradnje in razveljavitev občinskega sklepa o gradnji obvoznice z dne 3. novembra 2009. 11. decembra 2009 je CI v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu organizirala javno tribuno na temo obvoznice, ki je napolnila avlo knjižnice – slednje je za CI predstavljalo primer dobre prakse na področju komuniciranja z lokalno skupnostjo, saj so občani izrazili zelo številne in različne poglede.

CI svoje pripombe na DPN utemeljuje na naslednjih točkah:
ker je OPN nastal z zavajanjem javnosti s strani Občine Tolmin, predstavlja slabo podlago za DPN
trasa obvoznice Tolmin je nastala s parcialnimi interesi Občine Tolmin in ne rešuje (ali celo zapleta) prometne povezave na območju
trasa obvoznice neposredno posega v pomembne turistične površine Tolmina
predvidena obvoznica spreminja krajinske značilnosti Tolmina
obvoznica naj bi služila transportnemu prometu, kar je v nasprotju s trajnostnim razvojem, ki bi namesto transporta moral podpirati turistični promet
načrti z obvoznico in transportnim prometom čez območje so protislovni glede na stanje obstoječe ceste na relaciji Most na Soči – Želin
na območju Pod Brajdo, kjer je predviden potek obvoznice, so kmetijske površine, katerih uničenju nasprotujemo
v primeru tolminskega pokopališča bi se poleg z umetnikom Markom Pogačnikom morali pogovarjati tudi z arhitektom pokopališča
most čez reko Tolminko naj bi prečkal čistilne naprave, kar je nesprejemljivo z vidika ekologije.

1. Ker je OPN nastajal z delnim zavajanjem javnosti s strani Občine Tolmin, predstavlja slabo podlago za DPN:

Pri nastajanju OPN je Občina Tolmin občane nagovarjala z argumentom, da bo s premestitvijo magistralne ceste iz mesta na njegovo obrobje nastala možnost za ureditev središča mesta, saj bo magistralna cesta v mestu prekategorizirana v občinsko cesto.
Nikoli pa občina javnosti ni seznanila, kaj obvoznica pomeni za občinski proračun. Gradnja obvoznice bo namreč zahtevala: 1. premestitev obstoječih športnih površin Na Logu na novo lokacijo; 2. ureditev prometnih rešitev vstopa/izstopa na Dijaško ulico; 3. ureditev vstopa na pokopališče s pločnikom na Ulici padlih borcev; 4. ureditev kolesarskih in pešpoti do Sotočja. Vse našteto (verjetno pa še kaj) bo strošek občinskega proračuna. Pri pripravi OPN tega javnost ni izvedela, kakor še danes ni jasno, kolikšen bo ta strošek.
Zato zahtevamo, da se občane seznani z vsemi stroški, ki bodo nastali, da lahko še enkrat premislijo o smotrnosti obvoznice.

2. Trasa obvoznice Tolmin je nastala s parcialnimi interesi Občine Tolmin in ne rešuje (ali celo zapleta) prometne povezave na območju:

Namesto celovitega reševanja prometne problematike na območju Most na Soči – Tolmin – Volče – Čiginj, ki bi upoštevala tri osi (proti Novi Gorici, Kobaridu in Idriji), DPN zadeva le obvoznico mimo Tolmin. Vse v okviru razprave o OPN predlagane variante obvoznice so pravzaprav ena sama varianta – obvoznica je v vseh variantah na eni sami lokaciji in ne išče nobene alternativne variante.
Ob povečanem prometu na predlagani trasi obvoznice bodo nastali prometni problemi v naseljih Most na Soči, Volče in Čiginj – ves promet bo namreč potoval skozi ta naselja, čeprav bi jih bolj celovito reševanje problematike tega lahko rešilo.
Menimo, da bi obvoznica Tolmina morala upoštevati tudi možnost obvoza navedenih treh krajev – npr. s tunelom skozi hrib Bučenica.
Na predvideni trasi obvoznice je predviden tudi bencinski servis v neposredni bližini poplavnega območja Na Logu, kar je dobesedno izzivanje in poigravanje z možnostjo ekološke katastrofe.
Občini Tolmin je predvidena obvoznica v interesu, saj namerava na območju tik nad obvoznico, na Cvetju, graditi novogradnje. Tako bo obvoznica pravzaprav tudi dovozna cesta v novi del Tolmina. Takšno parcialno videnje interesov Občine Tolmin se nam zdi zaskrbljujoče in povzroča še večji kaos v prostoru.
Zato predlagamo iskanje nove trase obvoznice (če je ta res potrebna), ki bi upoštevala vse navedene ugovore proti predlagani varianti, predvsem pa bi problematiko prometa na območju reševala celostno.

3. Trasa obvoznice neposredno posega v pomembne turistične površine Tolmina:

Na območju predvidene obvoznice od leta 2000 potekajo najbolj značilne turistične prireditve na Tolminskem – poletni glasbeni festivali. Največji med njimi je Metal Camp, ki v kraj za teden dni pripelje okoli 10.000 ljudi vsako leto. Kljub velikemu pomenu te in drugih prireditev in kljub njihovemu sprejetju s strani domačinov, je festivalska dejavnost ostala spregledana pri načrtovanju obvoznice. Po mnenju nekaterih organizatorjev festivalov, s katerimi je dr. Miha Kozorog opravljal pogovore, bi obvoznica pomenila konec festivalske dejavnosti v Tolminu.
Strokovno mnenje dr. Mihe Kozoroga, ki je na temo festivalov in turizma na Tolminskem pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete leta 2009 izdal knjigo Antropologija turistične destinacije v nastajanju: prostor, festivali in lokalna identiteta na Tolminskem, se pri načrtovanju obvoznice ni upoštevalo.
Zato zahtevamo, da se turistično problematiko vključi bolj celostno v načrtovanje obvoznice, saj je turizem temelj lokalnega razvoja in predstavlja tudi najbolj trajnostno obliko razvoja na območju. Menimo, da bi načrtovalci obvoznice k sodelovanju morali povabiti tudi strokovnjake iz družbenih znanosti, npr. že omenjenega strokovnjaka s področja turizma.

4. Predvidena obvoznica spreminja krajinske značilnosti Tolmina:

Številni Tolminci svoje mesto vidijo kot mesto na »polotoku« med rekama Tolminko in Sočo. Najvišja točka tega mesta je grad na Kozlovem robu, najnižja pa Sotočje. V tem pogledu so površine med pokopališčem in Sotočjem ter med reko Sočo in ulico Pod brajdo del mesta. Predvidena obvoznica bi te površine odrezala od mesta in jih napravila za mestu zunanji del. Na te površine bi morali občani potem hoditi skozi podhod oziroma čez prehod za pešce in to le na dveh mestih. Obvoznica zato predstavlja grob poseg v krajino mesta Tolmin in mu nadeva bistveno spremenjeno podobo. Ker imamo tako blizu Tolmina dokaj ohranjeno naravno in kulturno okolje z bogato dediščino (Nemško pokopališče in tolminsko pokopališče), bi bil takšen poseg v prostor v nasprotju s trendi v krajinski arhitekturi in v nasprotju z ugotovitvami prostorske sociologije.
Zato predlagamo, da se ta vidik ponovno prouči, npr. z anketo med domačini, ki bi lahko jasno povedala, kaj Tolmincem pomenijo te površine in kulturna dediščina in koliko bi jih prizadel predvideni poseg v prostor.

5. Obvoznica naj bi služila transportnemu prometu, kar je v nasprotju s trajnostnim razvojem, ki bi namesto transporta moral podpirati turistični promet:

Trenutni promet skozi Tolmin ne upravičuje gradnje obvoznice. Če se bo promet v prihodnosti močno povečal in če bo to predvsem transportni promet, potem takšnemu razvoju nasprotujemo. Menimo namreč, da bi transportni promet moral na avtoceste, zato predlagamo, da se cesta proti Idriji oziroma Cerknem uredi kot turistična cesta, cesta proti Novi Gorici pa naj služi tudi kot transportna cesta, vendar predvsem za posoško industrijo. V tem primeru ne gre pričakovati večjega povečanja prometa in v tem primeru je tudi obvoznica neupravičena. Proti razvijanju transportne osi smo tudi iz ekoloških razlogov, saj območje ni primerno za logistične dejavnosti (transport), ampak predvsem za turizem.

6. Načrti z obvoznico in transportnim prometom čez območje so sporni glede na stanje obstoječe ceste na relaciji Most na Soči – Želin:

Obvoznica naj bi bila upravičena v primeru, da se bo v prihodnosti povečal transportni promet. Problem obstoječe ceste med Mostom na Soči in Želinom pa je, da povečanja transportnega prometa po vseh standardih ne dopušča. Nasprotno, cesta je v tako slabem stanju, da bi morali transport po njen prepovedati. DPN torej predvideva gradnjo obvoznice na cestni relaciji, ki je v večjem delu v tako slabem stanju, da bi bilo na njej najprej potrebno postoriti vse kaj drugega, kot pa graditi novo obvoznico mimo Tolmina.

7. Na območju Pod Brajdo, kjer je predviden potek obvoznice, so kmetijske površine, katerih uničenju nasprotujemo:

V celoti nasprotujemo gradnji obvoznice na predvidenem območju, saj bi bila napravljena prevelika škoda ob uničenju kmetijskih zemljišč. Glede na menjavo trendov v smeri trajnostnega razvoja, so kmetijska zemljišča v neposredni bližini mesta lahko neprecenljive vrednosti za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti. Prav ta zemljišča nas bodo morda čez nekaj let nahranila in tudi nudila delovna mesta kmetijcem in kmetijskim inženirjem. Ker so kmetijske površine v okolici Tolmina dokaj ohranjene, jih je skladno s trajnostim razvojem potrebno ohraniti nepoškodovane.

8. V primeru tolminskega pokopališča bi se poleg z umetnikom Markom Pogačnikom morali pogovarjati tudi z arhitektom pokopališča:

Načrtovalci obvoznice Tolmin so pri pripravi načrta upoštevali umetniško vrednost skulptur Marka Pogačnika pred vhodom na tolminsko pokopališče. Menimo, da to ni zadostna evalvacija z obvoznico ogrožene umetniške vrednosti, saj sta skulpturi le del širše umetniške celote, ki jo predstavlja tolminsko pokopališče. Pokopališče, skupaj z umestitvijo Pogačnikovih skulptur, pa je delo arhitekta Vladimirja Kozoroga. Zato menimo, da bi morali načrtovalci obvoznice poleg Pogačnika k sodelovanju in k privolitvi v spreminjanje umetniške celote povabiti tudi arhitekta Kozoroga.

9. Most čez reko Tolminko naj bi prečkal čistilne naprave, kar je nesprejemljivo z vidika ekologije:

Po našem mnenju je potek trase mostu čez Tolminko nezadostno proučen z vidika varnosti, saj gre v primeru čistilnih naprav za ekološko zelo občutljiv objekt. Vsaka nesreča na mostu bi namreč lahko ogrozila delovanje čistilnih naprav in s tem tudi ekološko ogrozila reki Tolminko in Sočo. Menimo, da je bil ta vidik premalo upoštevan in premalo strokovno proučen, zato za ta primer predlagamo dodatno ekspertizo.

2. del:

Tehnični komentar na DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT – DPN

Javna razgrnitev idejne zasnove obvoznice Tolmin: od 7. 11. do 7. 12. 2011.

Vsebina dokumentacije obsega:
I. pravne podlage za izdelavo DPN
II. strokovne podlage
III. osnovna študija variant iz leta 2005
IV. primerjava variant – primerjava med severno in optimizirano varianto
V. okoljsko poročilo
VI. idejni načrt za izvedbo obvoznice po optimizirani varianti
VII. vrednotenje in izbor optimalne variante.

I. PRAVNE PODLAGE

Predlog za sprejem DPN obvoznice Tolmin, ki obsega preložitev glavne ceste Peršeti – Most na Soči mimo naselja Tolmin je podal minister za promet z dopisom dne 25. 3. 2008.
Pobuda je utemeljena z:
– odlok o strategiji prostorskega razvoja v RS (UL RS 76/04)
– uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (UL RS 95/07)
– uredba o prostorskem redu RS (UL RS 122/04)
– načrt razvojnih programov 2008–2011 (UL 114/07)
– resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023
– projekt modernizacije državnega cestnega omrežja na prioritetnih razvojnih oseh
– operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2014.
Dokumentacija obsega situacijo variant poteka obvoznice, ki jo je izdelal Acer d.o.o. leta 2005.
Vlada je sprejela sklep o začetku priprave na seji dne 26. 6. 2008.

II. STROKOVNE PODLAGE

1. Strokovne podlage obsegajo:
– študija variant obvoznice – Acer d.o.o.
– urbanistični načrt mesta Tolmin (osnutek) – Lokus d.o.o. (osnutek je potrdil občinski svet maja 2010)
– usmeritve za načrtovanje – Acer d.o.o.
– okoljsko poročilo – Aquaris d.o.o. (junij 2009)
– razvojno urbanistični elaborat kot del študije variant za obvoznico – Acer d.o.o. (oktober 2010)
– prometno ekonomsko vrednotenje variant – Omega d.o.o. (april 2011).

2. Nacionalna izhodišča za obvoznico Tolmin:
2.1. Strategija prostorskega razvoja Slovenije: Tolmin kot regionalno središče se prometno navezuje na omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena in na omrežje cestnih povezav čezmejnega pomena v smereh Nova Gorica – Tolmin in Tolmin – Kobarid. V tem poglavju je na zemljevidu označena povezava od Nove Gorice do Tolmina z odcepom do državne meje na Robiču in na Predelu – glej karto.
2.2. Regionalni razvojni program Severne Primorske od leta 2007 do 2013: Po podatkih iz regionalnega razvojnega programa, ki ga je izdelala idrijsko cerkljanska razvojna agencija Idrija v juniju 2002, je predvidena rešitev cestnih povezav z gradnjo obvoznice na območju Tolmina, ki bi reševala hkrati dve povezavi: proti Novi Gorici in proti Kobaridu. V istem poročilu je navedeno, da so se v zadnjih 50 letih na celotnem odseku od Želina proti Tolminu izvajala manjša vzdrževalna dela.
2.3. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih: Vlada RS je 12. 10. 2006 sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023. V poglavju o modernizaciji državnega cestnega omrežja je prioritetno navedena obnova in izgradnja cestnega omrežja na razvojnih oseh 3, 3a in 4. Os 4 je povezava od Jeperce do Robiča. Z izvedbo teh povezav se izpolni le enega od pogojev za doseganje celovitega in trajnostnega razvoja na območju Severne Primorske.

III. OSNOVNA ŠTUDIJA VARIANT

Acer d.o.o je študijo variant izdelal leta 2005, in sicer za severno in južno varianto na območju med pokopališčem in priključkom na cesto Dobrave.
Izdelovalec navaja, da se je o izbranih variantah pogovarjal s predstavniki strokovnih služb lokalne skupnosti. Katere so in kdo jih je pooblastil, ni navedeno.

IV. PRIMERJAVA VARIANT

Acer d.o.o. je na osnovi podatkov iz okoljskega poročila o primernosti variant po osnovni študiji in podatkih iz okoljskega poročila predlagal še tretjo optimizirano varianto.
Občinski svet Občine Tolmin je dne 3. 11. 2009 potrdil, da se optimizirana varianta z določenimi popravki sprejme.
Acer d.o.o. je na osnovi razvojno urbanističnega elaborata iz oktobra 2010 pripravil vrednotenje severne in optimizirane variante – v gradivu tega elaborata nismo zasledili.
Vrednotenje je bilo izdelano na sledečih pomembnih okoljskih vidikih: kakovost zraka, hrup, kmetijska in gozdna zemljišča, narava, ekologija, kulturna dediščina, krajinske značilnosti in prostorski cilji.
Prostorski vidik: ugotavlja, da sta obe varianti primerni z vidika regionalnega razvoja, ni pa navedeno kakšne vrste razvojnih dejavnosti so ali bi morale biti načrtovane za obravnavano območje.
Urbani vidik: izdelana je primerjava skladnosti z obstoječo rabo in načrtovano rabo območja glede na sedanjo urbano in infrastrukturno opremljenost. Ocena se nanaša samo na izdelane variante, po katerih sta obe varianti sprejemljivi.
Ostali vidiki vplivov na okolje so v glavnem vrednoteni v prid optimizirane variante. Po tem točkovalnem sistemu je ugotovljeno, da sta ob varianti sicer primerni, vendar da je optimalnejša optimizirana varianta.
Ta varianta poteka v neposredni bližini turističnega območja Sotočja, zato je predlagatelj
predlagal nekatere omilitvene ukrepe za izboljšanje stanja tudi glede predloga občinskega sveta v okviru OPN.

Kot glavni omilitveni ukrepi so predvideni:
- Ureditev začetnega dela odseka in križišča pri pokopališču je potrebno uskladiti z umestitvijo bencinskega servisa, ki bo urejen na površinah obstoječega nogometnega igrišča na Logu.
- Ob obstoječi cesti ob obrtni coni na Logu se predvidi nov pločnik kot povezavo med centrom in pokopališčem in zagotovi varen prehod za pešce preko obvoznice. S tem se zagotovi varen dostop na pokopališče.
- Vhod na pokopališče se oblikuje kot podarjen, oblikovno zaključen vezan ambient, tudi ob upoštevanju umetniške vrednosti avtorskega dela Marka Pogačnika.
- Ostale zahteve so vezane na urejanje peš poti, kolesarske poti in hortikulturne zasaditve, ki izboljšajo izgled prehoda preko končne brežine in zagotovijo dostopnost do Sotočja.

KOMENTAR NA IZDELANO DOKUMENTACIJO

1. Vlada RS je s sklepom o začetku priprave DPN pripravljavcu naložila obveznost, da mora v primeru in na podlagi analize stanja prostora in ureditve najoptimalnejše rešitve proučiti tudi nove variante. Glede na to, da je Acer d.o.o. variante predlagal že leta 2005, ni na podlagi sklepa Vlade RS in kljub nasprotovanju javnosti in civilne iniciative pristopil k pripravi nove variante, ki bi dejansko reševala problematiko v celoti.

2. Javnost je bila s predlogom o izgradnji obvoznice obveščena šele ob javni razgrnitvi OPN za občino Tolmin v februarju 2010. Acer d.o.o. sicer navaja, da je bila leta 2005 predlagana tudi varianta, ki bi potekala po desnem bregu reke Soče na območju Bučenice. Acer d.o.o. je varianto zavrnil, ker je taka rešitev ekonomsko neupravičena in bi služila le za tranzitni promet.

3. Osnutek DPN in smernice nosilcev urejanja prostora: nosilci urejanja prostora (samo državne institucije) so smernice obravnavali parcialno, po namenih in glede vplivov na okolje ločeno in ne celovito. Predviden poseg izgradnje magistralne cestne obvoznice bi močno vplival na podobo Sotočja, Soče, Tolminke in Tolmina. Vpliv zelo neposredno posega v turistični razvoj Tolmina, ki je gotovo tudi najpomembnejša razvojna dejavnost Zgornjega Posočja. Ta vpliv ni bil predmet te presoje.

4. Civilna iniciativa je ob pripravi osnutka OPN Tolmin organizirala javno razpravo in jasno povedala, da je kakršen koli poseg v to območje brez celovite analize razvojnih možnosti in celovite rešitve cestnih povezav nesprejemljiv.

5. Na pripombe, ki so bile posredovane Občini Tolmin v sklopu obravnave osnutka OPN v marcu 2010, je izdelovalec OPN posredoval odgovor, v katerem navaja, da se bodo dane pripombe na OPN v zvezi z obvoznico obravnavale pri sprejemanju DPN. Nadalje navaja, da je Občina Tolmin v postopku sprejemanja DPN samo stranka v postopku. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je Občina Tolmin v okviru priprave izdelave OPN umestila v urbanistični načrt Tolmina tudi traso severne variante in zakaj je Občinski svet v prejšnji sestavi že leta 2009 potrdil optimizirano varianto s pripombami. Prav tako je potrebno preveriti, ali je ustavno sprejemljivo, da občine in občani v fazi priprav dokumentov nimajo enakega statusa kot državne institucije, ki dajejo smernice.

6. Predlagamo, da se na vsa neodgovorjena konkretna vprašanja, ki jih je Civilna iniciativa postavila v sklopu OPN (glej 3. del – Priloga), ponovno zahteva odgovore.

7. V strokovnih podlagah, ki so osnova za izdelavo idejnega načrta, je jasno opredeljen in določen optimalen potek pomembnih cestnih osi za razvoj. Predložen predlog za izvedbo obvoznice ne predvideva celovite rešitve prometa, to je povezav Volče – Tolmin – Most na Soči, ki bi morala predvideti tudi obvoznice za Most na Soči in Volče. Prav tako nikakor ne rešuje vprašanja prometa v Tolminu (problem Dijaške ulice, problem dostopnosti rekreacijskih con med Sotočjem in pokopališčem).

3. del:

Priloga:

Spodnji dokument je bil z datumom 11. 3. 2010 v okviru javne razgrnitve OPN v zakonitem roku poslan na Občino Tolmin. CI na dokument ni prejela odgovora. Menimo, da so številna vprašanja, ki smo jih v njem izpostavili, ostala neodgovorjena.

PRIPOMBE IN PREDLOGI K OSNUTKU PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE TOLMIN (OPN):

PROBLEMATIKA CESTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI TOLMIN IN GRADNJA TOLMINSKE OBVOZNICE:

POSTOPEK SPREJEMANJA OPN OBČINE TOLMIN:
Župan občine Tolmin je s sklepom o pripravi OPN 21. 4. 2008 pričel postopek za izdelavo in sprejetje prostorskega načrta Občine Tolmin.
V sklepu so v glavnem navedene že izvedene aktivnosti in da je s tem sklepom določeno, da se urbanistični načrti pripravijo za mesto Tolmin in naselja Most na Soči in Podbrdo. V 5. členu so določeni okvirni roki sprejemanja načrta. Trenutno potekajo dejavnosti pod točko 8, to je razgrnitev in obravnava dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila. Kdaj in kako se bodo obravnavali urbanistični načrti ni jasno iz navedenega sklepa.
Za seznanitev javnosti s tem dokumentom je predvidenih le 37 dni, kar je glede na celotno problematiko in strokovno zahtevnost gradiva (približno 700 strani in karte) zelo kratek rok. Izdelano gradivo je zelo obsežno in strokovno zahtevno, tako da se bodo občani in zainteresirani uporabniki težko v 37 dneh resno seznanili z vsemi načrtovanimi spremembami v prostoru.
V nadaljnjem postopku je predvidenih 60 dni, da se Občina Tolmin in izdelovalec opredeli do danih pripomb iz razgrnitve in pripravi končni predlog OPN. Predlog OPN se pošlje v potrditev na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). V postopku potrditev naj bi svoja mnenja podali vsi dosedanji nosilci urejanja prostora in tudi druge organizacije v kolikor bi se pokazalo, da je to potrebno zaradi razvojnih interesov občine. Navedeni sklep je pomemben v zvezi z načrtovano obvoznico, in sicer da bi se civilno iniciativo (CI) 'Proti tolminski obvoznici – za ohranitev Sotočja' vključilo v postopek odločanja skupaj z zainteresirano strokovno javnostjo, lastniki zemljišč, prizadetimi stanovalci in uporabniki Sotočja.
Predlog za gradnjo obvoznice je bil uradno predstavljen javnosti skoraj leto dni kasneje od izdaje sklepa o pripravi OPN.
Predlagamo, da se zakonitost postopka v zvezi z javno predstavitvijo, roki in vključevanjem novih pobud preveri pri neodvisnem strokovnjaku za to področje in da za to poskrbi Občina Tolmin.

OPN TOLMIN – DOPOLNJEN OSNUTEK
PROBLEMATIKA PROMETNE INFRASTRUKTURE:
V tekstualnem delu načrta se ugotavlja, da se policentrični razvoj Slovenije in občine podpira z gradnjo prometne infrastrukture, ki je zelo pomembna za turistični razvoj Zgornjega Posočja. V nadaljevanju teksta navajajo seznam obstoječih cest državnega in lokalnega pomena ter da se bo vsa bodoča nerešena problematika reševala z obvoznicami v Tolminu, Volčah in Čiginju. Navaja se, da se bo z izgradnjo tolminske obvoznice formiralo 2 pomembni križišči z vpadnicami. Na področju cest naj bi se uredil tudi del magistralne ceste od Bače pri Modreju do Dolenje Trebuše. Z nekaj besedami je omenjena tudi železnica.
V poglavju o varstvu narave in okolja (73. člen) je navedeno, da je potrebno za posege, ki lahko pomembno vplivalo na okolje in so opredeljeni v naravovarstvenih predpisih, obvezno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. V 120., 122. in 123. členu piše, da se omogoča urejanje prostora po sprejetju OPN, če se za to pokaže potreba. Prav tako se omogoča priprava variantnih rešitev.

KOMENTAR: Pripravljavci plana – strokovna služba Občine Tolmin in upravljavec državnih cest – očitno ne želijo videti dejanskega stanja na področju cestne in železniške infrastrukture, saj je to poglavje v primerjavi z vsemi ostalimi najmanj oz. sploh ni vsebinsko obravnavano. Ministrstvo za promet – MP in Družba RS za ceste –DRSC nista v fazi priprave plana v 3 letih poslala svojih smernic v zvezi z razvojem in prometno ureditvijo državne cestne infrastrukture na vseh povezavah. (Glavne poudarke razvojnih smernic bomo podali v zaključku tega poročila.)

URBANISTIČNI NAČRT TOLMINA – UNT
UNT obsega 12 strani in 7 kart v merilu 1:10.000. V konceptu zelenega sistema Tolmina je glede Sotočja omenjena samo lokacija novega kampa. V konceptu razvoja prometnega omrežja pa piše, da se predvideva gradnja obvoznice, ki bo iz Tolmina preusmerila tranzitni promet. Z dvema vozliščema se bo rešilo vstop v cono na Logu in dostop v industrijsko cono v Poljubinj. V grafičnih prilogah je povsod vrisan predlog obvoznice s predorom, na karti prometne ureditve pa nova trasa, ki jo je sprejel občinski svet novembra 2009. Na območju obvoznice sta predvideni dve enoti za stanovanjsko gradnjo in sicer TO-42 SS in TO-48SS. Za obe območji je določeno, da se načrtovanje lahko prične šele po sprejetju Državnega prostorskega načrta (DPN) za obvoznico.

URBANISTIČNI NAČRT MOST NA SOČI
Ugotavlja se preobremenjenost obstoječe ceste skozi Most na Soči z odcepom proti Novi Gorici in Tolminu. Omenja se možnost obvoznice preko Stopca, ki pa kratkoročno ni predvidena. To je vse.

KOMENTAR k C in D:
Nove zakonodaje s področja urbanističnega načrtovanja sicer ne poznamo, menimo pa, da izdelek z imenom urbanistični načrt na kartah 1:10.000 s priloženim besedilom ni izdelek, s katerim je mogoče kvalitetno in strokovno izvajati predlagane razvojne načrte ter reševati vsa nesoglasja in spore, ki bi v fazi operacionalizacije gotovo nastali. Motita predvsem dve stvari:
naknadno vnesena trasa obvoznice Tolmina,
nereševanje prometa na Mostu na Soči in v Volčah.
Za urejanje Volč bi bila nujno potrebna izdelava urbanističnega načrta, saj gre za drugo največje naselje v občini in je ključno za reševanje prometne problematike v smeri proti Ljubljani in Novi Gorici. Vprašanje je tudi, ali je bila v času izdelave teh načrtov opravljena kakršna koli javna predstavitev in javna razgrnitev. Menimo, da obstoječi izdelek ni primeren niti kot osnutek za razpravo.

POROČILO O PRESOJI VPLIVOV NA OKOLJE:
A. SPLOŠNI DEL, METODOLOGIJA, OPIS PLANA, OPIS STANJA:
Pri poročilu je definicija vrednotenja sledeča: vpliv je bistven in dolgoročno škodljiv, neposredni vpliv z možnostjo sinergijskega vpliva.
Strategija Občine Tolmin v zvezi s prometno problematiko kot ključnim razvojnim vprašanjem ni obdelana oz. je ni.
V poročilu o vplivih na okolje smo se osredotočili po posameznih elementih na tiste, ki se nanašajo na gradnjo obvoznice in prometno problematiko:
1. EMISIJA HRUPA:
V poročilu je v zvezi z obvoznico navedeno, da se bo hrup zmanjšal v Tolminu, povečanje hrupa na Sotočju in novo predvideni stanovanjski enoti pod Brajdo pa ni obdelano, ker ni izdelan DPN za obvoznico.
2. PROMETNA VARNOST IN KOLESARSKE POTI:
V OPN se govori le o potrebah in ne o konkretnih aktivnostih, to je prometni varnosti in ureditvi cest (tehnično) ter urejanju kolesarskih poti v sklopu teh cest.

B. UREDITEV PROMETNE POVEZAVE:
Cilji urejanja cestnih povezav niso določeni. MP in DRSC svojih smernic nista podala. Ureditev cestnih povezav z Novo Gorico, Ljubljano in Petrovim Brdom po tehnični plati ni obdelana in posledično ni izdelana okoljska presoja. V primeru gradnje obvoznic sta omenjena poleg Tolmina tudi Volče in Čiginj, kjer pa predvidena trasa ni vrisana. Za Most na Soči ni podana nobena rešitev.
V okoljski zaščiti narave je v smernicah pristojne institucije zapisano, da je potrebno pri gradnji obvoznice Tolmina ohraniti ekološke sisteme na celotni dolžini predvidene trase in preprečiti negativne vplive na ta del Tolmina in turistično destinacijo Sotočja. Rešitve za to niso navedene.
V poglavju krajina je navedeno, da se je potrebno izogibati gradnji infrastrukturnih objektov na območju pomembnih prostorskih vidikov. Pri načrtovanju novih gradenj je potrebno ohranjati strnjeno obliko gradnje in po sedanjem prostorskem planu upoštevati, da se ne sili v vodni in obvodni režim in kvalitetna kmetijska zemljišča. Ti vidiki na primeru obvoznice Tolmina in novega naselja na Cvetju nikakor niso upoštevani.

C. VPLIVI PLANA, VREDNOTENJE, OMILITVENI UKREPI:
1. STANOVANJSKA GRADNJA:
Območje TO-48SS, to je območje obstoječe pozidave v ulici Pod brajdo in novo načrtovane obvoznice Tolmina, je predstavljeno kot edina možna pozidava za širitev Tolmina. Predlog te pozidave ni usklajen z Ministrstvom za kmetijstvo in ni v skladu z izdanimi smernicami.

2. POSEBNA OBMOČJA – TO-51 BD – POVRŠINA 1,65 HA:
To je območje zahodno od sedanjega športnega parka na Logu in ob cesti proti krožišču Peršeta. S strani pristojne institucije in v skladu s smernicami te institucije gre za poplavno območje s katastrofalnim učinkom. Izdelana je bila študija o pogostnosti poplav, na osnovi katere naj bi se z omilitvenimi ukrepi omogočila prestavitev sedanjega športnega parka na to novo lokacijo. Na območju sedanjega športnega parka pa bi se zgradile nove trgovsko poslovne stavbe. Omilitveni ukrepi naj bi bili dvigovanje sedanjega nivoja in gradnja fiksnih objektov izven poplavnega območja. Hidravlična presoja je bila izdelana leta 2008, poplave konec decembra 2009 pa so to presojo ovrgle.

KOMENTAR: Nova obvoznica se planira s priključkom na del ceste, ki leži na območju katastofalnih poplav.

3. PROMETNA INFRASTRUKTURA:
V tekstu se navajata obvoznici za Tolmin in Volče. Tehničnih podatkov ni, prav tako se okoljski vpliv ne ovrednoti, ker ni izdelan DPN oz. se bo ovrednotil v okviru izdelave tega načrta.
KOMENTAR: Iz navedenih dejstev sledi logični zaključek, da je gradnja tolminske obvoznice na tej trasi poizkus DRSC, da bi bila z umestitvijo obvoznice v OPN občine Tolmin odločitev dokončna, brez potrebnih predhodnih presoj o spornih točkah!

4. KULTURNA DEDIŠČINA:
Podana je ocean, da obvoznica ne vpliva na kulturno dediščino.
KOMENTAR: Po našem mnenju ima zelo velik vpliv, saj preseka peš povezavo s pokopališčem, ki je skupaj s cerkvijo Sv. Urha pomemben kulturni spomenik. Enako iz zaključenega območja Tolmina odreže spomenik prve svetovne vojne Nemško pokopališče. Z gradnjo obvoznice in trgovskega centra na lokaciji sedanjega športnega parka se tudi poveča emisija hrupa.

5. KRAJINA IN BIVALNO OKOLJE:
Glede na predvideno gradnjo strokovna institucija v svojih smernicah meni, da bo z gradnjo obvoznice krajinski vpliv na Sotočje možen, ni pa ga mogoče ovrednotiti, ker ni izdelan DPN, niti niso podane smernice DRSC v zvezi s prometnimi povezavami za celotno občino.
Glede bivalnega okolja Tolmina naj bi se po mnenju pripravljalcev plana izboljšala kvaliteta bivanja zaradi gradnje obvoznice.
KOMENTAR: Navedene trditve niso z ničemer argumentirane.

ZAKLJUČEK IN UTEMELJITEV:

GRADNJA TOLMINSKE OBVOZNICE S PREDLAGANO TRASO POD BRAJDO OD POKOPALIŠČA DO OBSTOJEČE CESTE PRI OBRTNI CONI DOBRAVE JE NESPREJEMLJIVA.

Občina Tolmin mora iz dopolnjenega osnutka OPN izločiti predlog gradnje obvoznice in pričeti z Ministrstvom za promet strokovno tehnični dialog za takojšen pričetek vseh potrebnih aktivnosti za izdelavo dokumentacije za urejanje cest na območju občine Tolmin in povezav.
Dokumentacijo je potrebno izdelati za sledeče trase:
magistralna cesta Želin – križišče Peršet z obvoznico za Most na Soči, Tolmin in Volče
regionalna cesta Tolmin – Nova Gorica
regionalna cesta Bača pri Modreju – Petrovo Brdo
predlog urejanja in uporabe železnice na trasi Jesenice – Nova Gorica.

Za Zgornje Posočje je največji razvojni potencial razvoj turizma, ki bo v prihodnje lahko rešil ta del Slovenije pred demografskim zlomom z vsemi posledicami. Reka Soča in TNP sta hrbtenica turizma, ki ga le še redko najdemo v vseh merilih. Za razvoj turizma in ostalega gospodarstva ter ustvarjanje delovnih mest, zlasti mladim, je nujno pričeti z načrtovanjem ter prometno in varnostno ureditvijo obstoječih prometnih povezav.
Če pogledamo konkretno po posameznih cestah, je stanje sledeče:
Na magistralni cesti Kalce – Idrija – Tolmin – Robič je bil v zadnjih 50 letih do neke mere primerno urejen odsek od Kalc do Idrije. Na manjših odsekih so bile izvedene sanacije in širitve zaradi poškodovanih podpornih ali opornih zidov. Na odseku Želin – Reka sta bila v zadnjih dveh letih urejena dva manjša odseka. Cesta je bila leta 1978 uvrščena med magistralne ceste s ciljem, da se postopno uredi tako, da bo mogoč normalen in varen promet. Danes lahko ugotovimo, da je cesta glede tehničnih predpisov (širina, preglednost, varnost) taka, da jo je potrebno takoj zapreti za ves tovorni in avtobusni promet. Po oceni evropske komisije je ta odsek glede na kategorijo ceste prometno najnevarnejši odsek v Sloveniji.
Na cesti Tolmin – Nova Gorica je cesta glede tehnično prometnih predpisov boljša, vendar pa je zaradi večjega prometa in deleža tovornega prometa prav tako nevarna in ne omogoča tekočega prometa.
O cesti Bača pri Modreju – Petrovo Brdo, ki teče skozi Baško grapo, ni potrebno izgubljati besed, saj je bolj podobna kakšni cesti v Afganistanu, kot v Sloveniji.
Poleg ureditve teh cest je ključno vprašanje tudi izgradnja obvoznice za tranzitni in tovorni promet, ki sočasno rešuje Most na Soči, Tolmin in Volče. Po našem mnenju je potrebno poiskati tako prometno rešitev, ki z gradnjo ene obvoznice rešuje celoto.
Občina Tolmin mora odigrati aktivnejšo vlogo v primeru načrtovanega predora med Zgornjim Posočjem in Poljansko dolino – glede na dve možni trasi (Cerkno – Kopačnica in dolina Idrijce – Sovodenj), mora Občina Tolmin presoditi vse argumente, ki jih navajajo vpletene Občine, in pomagati poiskati čim hitrejšo rešitev za gradnjo tega predora.
Ne gre le za ceste, problematična je tudi druga infrastruktura v občini Tolmin, ki je pogosto bolj življenjskega pomena kot načrtovana tolminska obvoznica: določene vasi si že več let prizadevajo za vodo (Kanalski Lom z okolico), prav tako je pokritost z Internetom na območju občine slika njene razvojne politike.

Ministrstvo za promet in Dars nista za odsek Želin – Tolmin v vseh letih od osamosvojitve pripravila nobene niti idejne zasnove za ureditev tega odseka. V letih 2008 in 2009 sta se uredila 2 manjša odseka na lokaciji Želin – Reka. DRSC je kot propagandni material za umestitev obvoznice Tolmin pripravil prospekt za ureditev ceste Dolenja Trebuša – Bača, galerijo Pod ključem in tolminsko obvoznico. Menimo, da se s tem skuša zavajati javnost o dejanskih problemih. Urejanje cest s pristopom parcialnih rešitev brez celovite presoje celotnega problema ni dopustno, ker se na tak način porablja več sredstev in se ne rešuje prometna varnost na cestah.
V zvezi z izdelavo OPN MP in DRSC na poziv Občine Tolmin nista dostavila niti smernic za razvoj prometne infrastrukture na območju občine Tolmin. Iz tega dejstva lahko sklepamo, da upravljalec cest, kateremu je zaupano načrtovanje, prometno urejanje, prometna varnost ter investicijsko in redno vzdrževanje, ni na zelo neurejenem odseku ceste v dolžini približno 26 km izdelal nobene tehnične dokumentacije, s katero bi lahko Občina Tolmin predlog urejanja magistralne ceste vnesla v svoj prostorski načrt in s tem pospešila nujno ureditev ceste. Pri prometno nevzdržnem stanju na vseh cestah, ki povezujejo občino Tolmin s Slovenijo, se kaže omavaževalen odnos centralizirane oblasti do demografsko in ekonomsko ogroženega obmejnega območja.
Država, ki upravlja državno magistralno cesto, je dolžna najprej pripraviti osnutek državnega načrta za celotni odsek ceste in tak osnutek uskladiti z interesi lokalne skupnosti in ne obratno, kot se dogaja v primeru obvoznice Tolmin. Podobna situacija velja tudi za ostala dva obravnavana odseka.
Glede stanja na železniški povezavi mora Občina Tolmin od MP izvedeti, kdaj in kako bo pričela z ustrezno ureditvijo prometa, zavarovanjem prometa in zgradb pred propadom in vključitvijo železnice v boljšo in hitrejšo povezavo našega območja s Slovenijo in Evropo.

KONKRETNI RAZLOGI ZA UMIK OBVOZNICE IZ OPN:
Celovita izdelava zasnove in obravnava ureditve cestne infrastrukture v občini Tolmin na nivoju državnih cest ni izdelana.
Država je dolžna umakniti tranzitni in tovorni promet iz območja mest in naselij. Upravljanje odsekov mestnih ulic skozi naselja s strani DRSC je zakonsko in ustavno sporno določilo.
Predložen predlog obvoznice ni usklajen z Ministrstvom za kmetijstvo.
Za predlog obvoznice ni izdelano poročilo o vplivih na okolje.
Pri poročilu o vplivih na okolje izdelovalec trdi in ocenjuje, da se bo z izgradnjo obvoznice izboljšal vpliv na okolje z vidika kvalitete zraka, emisij hrupa in bivalnega okolja v Tolminu, toda ocena/trditev o vplivu gradnje obvoznice se ne ovrednoti.
Predlagana trasa obvoznice že sedaj prečka območje, kjer so možne katastrofalne poplave, kar pomeni, da obvoznice na tej trasi ni dopustno graditi.
Načrtovana tolminska obvoznica ne bo obvoznica v pravem pomenu, ampak predvsem dovozna cesta za novo naselje na Cvetju.
Pri urbanističnem načrtu za Tolmin niso obdelani niti idejni načrti niti osnovni problemi, ki bi z gradnjo obvoznice nastali, in sicer:
dostopnost do pokopališča, Sotočja, reke Soče, Nemškega pokopališča itd.
ureditev prometa za Dijaško ulico in Šolski center
okoljski in krajinski vpliv gradnje na območje Sotočja, zelene cone ob Soči in novega kampa
rešitev problematike prometa skozi Tolmin, ki jo sedanji upravljalec ne rešuje (15 črnih točk)
ureditev prometa do Sotočja.

OSEBNE PRIPOMBE MARJETE MANFREDA VAKAR
Poslano 28.11.2011

Prvič.
Ljudje pred akcijo CI niso bili dovolj dobro OBVEŠČENI o vsebini. Res so bila obvestila dana na spletno stran Občine, vendar mislim, da je potrebno pri tako pomembni stvari kot je tolminska obvoznica napraviti več, poskrbeti, se prepričati, da je čimveč ljudi RES obveščenih. Tako se je vse zelo hitro dogajalo, v zelo kratkem času so BREZ RESNIČNE vednosti večine ljudi v Tolminu sprejeli sedanjo varianto in vse ostale sploh niso bile ZARES dobro JAVNO obravnavane. Zato se mi zdi, da ta nameravani poseg ni etično legitimen. Na to lahko kaže tudi odziv ljudi, ki je bil kritičen do sprejete variante, na javni obravnavi v Tolminu, 23. novembra 2011.
Glede te problematike vam je CI že ob sprejemanju OPN oz. še malo prej poslala pismo, zato tega tukaj ne bom ponavljala.

Drugič.
Veliko cest, avtocest tudi, je že zdaj preobremenjenih s tranzitnim prometom. Upam, da ne želite s tranzitom preobremeniti še tiste, ki niso. Keltika za to res ni primerna. Zelo dobro jo poznam. Je ozka, ovinkasta na večini svojih delov. Ne verjamem, da jo boste lahko na vseh mestih "popravili", razširili itd. Ta 4. os se mi ne zdi najbolj privlačna. Ne vem, kaj je zadaj. Komu je v interesu, da je Minister za promet dal 2008 pobudo za tolminsko obvoznico? Podjetnikom iz Severne Primorske? Se gre predvsem za 4. os? Institucija Občine Tolmin pa ima tudi svoje interese. Res je projekt lepo izdelan, ja, ampak, enostavno ne sodi v to okolje. Ti kraji so turistično zanimivi, festivalsko zanimivi, ne pa industrijsko zanimivi oz. tranzitno zanimivi. Ne sodi v to okolje. Mnogim Tolmincem je nemotena vez čez polja z reko Sočo in Tolminko, z njunim Sotočjem več kot morda lahko razumete vi, ki niste od tukaj. To je naš sveti kotiček, ne glede na to ali to razumete, čutite, sprejemate ali ne. Obvoznica bi to vez zelo grobo presekala v vsej dolžini!

Tretjič.
Odvzem prostora
Glede specifične identitete, ki jo ima Sotočje: Osebno mi hrup ob Metal Campu ni všeč, tudi sporočila, ki se vtiskujejo v prostor, me plašijo, narava je hudo preobremenjena v tistih dneh in verjetno se pozna potem še naprej. Kljub temu je to prostor za umetniške dogodke, koncerte, druženja mladih, ki so si ta prostor čustveno "prisvojili" in tam enostavno želijo bivati po svoje. Nameravani avtocamp mi ni všeč, ker se o tem z mladimi alternativnimi kulturami, ki se poleti srečujejo ob Sotočju, niso dogovarjali. Vsega pa nam alternativcem ne boste vzeli! To nima neposredne zveze z obvoznico, vem, sodi pa kljub vsemu celostno zraven.

Četrtič.
Glede koristnosti obvoznice za naselje Cvetje. Dokler ljudje ne vemo, kakšna bodo ta stanovanja, komu bodo namenjena, tu ne vidim ne javnega, ne osebnega interesa. Osebno sem bila že dvakrat na prednostni listi za neprofitno stanovanje, a v 10 letih nisem prišla na vrsto. Pred kratkim se sploh nisem več prijavila. Obupala sem. Plačujem najemnino, ki je sama ne bi zmogla. Tako, tudi tako, se ljudi razlašča. To pa je v interesu nekoga. Peščice ljudi, ki bi rada svet zgolj po svoji podobi. Torej, dokler ne dobim zagotovila, da bo večina stanovanj na Cvetju neprofitnih (vedno manj ljudi si bo lahko kupilo stanovanje, če pa, jih bodo preko kreditov z občutki tesnobe in krivde nadzorovale banke. To je pač trend: peščica bogatih, večina revnih, vmes nikogar), zame argument ZA obvoznico zaradi dostopa do Cvetja, ne velja. Upam, da je Vlada Slovenije na strani vseh svojih ljudi. Še posebej naj misli na najbolj ogrožene in naj deluje tako, da ne bo sploh moglo prihajat do takšnih anomalij v družbi: če se izrazim s popularnim 1:99. Parcialno to ne spada sem, vem, celostno pa zelo.

Tretjič.
Dijaška ulica je ozka. Če sem prav razumela, je najugodnejša varianta režima prometa po njej naslednja: Izvoz z obvoznice samo do šole in nazaj, naprej proti centru prekinjen promet. Iz centra dostop do šole, nazaj in tudi naprej na obvoznico. Ker je to najkrajša pot iz centra, se bojim, da bi jo na veliko uporabljali tudi tisti, ki bi ne peljali otrok v šolo in bi potem samo nadaljevali pot naprej. Promet bi se po moje povečal, ker ljudje smo po naravi "komot". Ni dovolj dobrih rešitev. Če že, potem bi bilo zame najmanj škode na tak način: iz centra do šole dvosmerna. Naprej proti obvoznici zaprto. Tako je sedaj (če se identificiram s starši, ki vozijo otroke v šolo in nadaljujejo potem pot v službo). Šli bi po isti poti, kot zdaj. Enako z obvoznice. Do šole in nazaj. Prekinjena pot do centra.

Četrtič.
Vedno manj kmetijskih zemljišč je na svetu. Tudi v Sloveniji. Po drugi strani pa nam strokovnjaki pravijo, kako pomembna je samooskrba. Spet ne sodi sem, ampak bom vseeno napisala. Namesto obvoznice naj se napravi EKO KMETIJO ali kmetije poleg šole. Tam bi lahko gojili zdravo hrano za otroke v šoli, vrtcu in za domačine, lahko bi jo prodajali na tržnici in tako naprej... Otroci bi lahko pri pouku biologije šli tja, gledali, se učili, poskušali, se imeli lepo... Glede otrok. Pa kako bodo zdaj otroci nemoteno šli do Soče, Tolminke, tolikokrat so šli kar čez polja ali pod šolo na kolovozno potko do Nemškega pokopališča. Enako ostali sprehajalci. Tam še vedno tečejo kros, recimo. Res, mislim, da to okolje pač ni primerno za obvoznico (vsaj ne po površini), ker na vsej črti preseka povezavo ljudi s Sočo. Samo ob Dijaški ni dovolj. Tista daljša varianta mimo pokopališča je pa še toliko bolj neprijazna do ljudi, potiska jih v popolnoma človeka nevreden položaj. Se bo “cesta” prilagodila potrebam ljudi ali se morajo ljudje podrediti potrebi “ceste"?

Petič.
Razumem prebivalce Rutarjeve, ki jih motijo izpušni plini, tresenje. Ampak, to se lahko na drug način reši. Kaj se nismo obvezali, da bomo zmanjšali porabo fosilnih goriv, da bomo uporabljali več čiste energije? Da bomo raje uporabljali javni promet, da ga bomo omogočali? Veliko prometa v Tolminu in tudi na Rutarjevi je zaradi osebnih avtomobilov domačinov. Predlagam uvedbo električnih kombijev, busa za prevoz na delo in z dela v industrijsko cono v Poljubinju. Predlagam, da se napravi kolesarske poti do tja in nazaj. Mislim, kako so lahko projektanti pozabili na kolesarski pas in pas za pešče na predvidenem mostu? Vprašanje: Zakaj ne kolesarski pas in pas za pešce čez most? Pa kaj se gre res samo za tranzit? Upam, da je številka 20 tisoč vozil na dan čez toliko in toliko let samo iluzija nemirnega, nevrotičnega duha. No, saj realnost je glede na uradne podatke, ki smo jih v preteklosti javno predstavili na Javni Tribuni, drugačna. Na splošno kaže na upad prometa Tolmin - Most na Soči. Tako vsaj pravijo števci. Največ prometa je lokalnega.

Šestič.
Varnost na mostu. Vprašanje: Kako boste onemogočili situacijo, da se kakšen tovornjak zvrne v Tolminko?

Sedmič.
Tolminska obvoznica rešuje samo Tolmin. Kaj pa Most na Soči in Volče? Vprašanje: Kako nameravate rešit zagato tam? Če je to sploh problem in ni problem le 4. "razvojna" os. Naveznice zato, ker je razvoj mogoč pri vsaki stvari. Obstaja tudi razvoj osebnosti, duhovni razvoj, razvoj sporazumevanja med ljudmi, razvoj kvalitete sobivanja, razvoj kmetijstva, samooskrbe, zelenega turizma...)

Osmič.
Križišče pred pokopališčem. Kako boste resnično olajšali ljudem pot na pokopališče in jo naredili varno? Ne pozabite, da hodi tja veliko starejših ljudi, ki morda niso več tako pozorni, ki so tudi bolj počasni.

Devetič.
Samo omemba. Bivši sošolec, danes je v gradbeni stroki, domačin Tolminec, živi in dela v Ljubljani, mi je dejal, da mu ni jasno, zakaj se ni „šlo v predor”. Odgovorila sem mu, da so bili pomisleki zaradi potresne varnosti oz. nevarnosti. Zamahnil je z roko in dejal, da je problem denar. Da je vedno problem denar. Vprašanje: Če že obvoznica, zakaj ne predor?

Desetič.
Je mogoče ta projekt izgradnje tolminske obvoznice "zamrzniti" za nekaj časa? Kako se to lahko napravi oz. poskuša? Prosim za zelo verodostojen in korekten odgovor.
Menim, da je glede na kar veliko nasprotovanje ljudi bolje malce počakati. Pa tudi: kdo ve, kaj nam bo prinesla prihodnost. Morda je ne bi uspeli niti do konca zgraditi, kar bi bila velika rana v prostor, tako ali tako bi bila, ampak, še zelo grdo bi bila videti okolica Sotočja. Morda obvoznice čez 5 let sploh ne bomo potrebovali, ker bomo spoznali ali se odločili za druge vrste razvoj na tem območju in za večjo rabo javnega prometa in za alternativne vire goriva.

Morda se motim, prihodnost bo pokazala. Trenutno čutim in razmišljam tako.
Pričakujem odgovore.

MARKO PETERLIN
Inštitut za politike prostora / Institute for spatial policies
Ni bilo poslano (je pa mnenje)

Vaše obsežne pripombe na DPN za Tolminsko obvoznico sem prebral, vaša prizadevanja in opozorila pa spremljam že dlje časa, odkar ste se pred kakšnimi dvemi leti prvič pojavili v medijih, zato mi vsebinsko tema ni tuja, v Posočju sem tudi sam nekaj časa deloval, zato do neke mere poznam problematiko tudi iz osebnih izkušenj.
Pravzaprav bi pripombam težko kaj dodal, saj opozarjate na večino ključnih problemov, tako vsebinsko kot postopkovno. V zvezi z vključevanjem javnosti v proces priprave DPN je pojasnilo podala že Senka Vrbica, zato bi se sam omejil na nekaj vsebinskih točk. Kolikor sem uspel preveriti, je v celoti gledano tako vsebina kot forma priprave DPN sicer v skladu s trenutno prakso načrtovanja državne infrastrukture pri nas, morda je po kakovosti priprave celo v zgornji polovici, pa vendar bi težko rekli, da ravno sledi najnovejši praksi v svetu. Kje so po mojem slabosti načrtovane obvoznice?

1. Ni jasno, ali je obvoznica dejansko potrebna. Ob upoštevanju potreb prometa in prihodnjega prostorskega razvoja Tolmina prinaša obvoznica vsaj toliko problemov kot rešitev. Ideja obvoznic je, da razbremenijo središča naselij tranzitnega prometa, tako osebnega kot blagovnega. To je smiselno v primerih, da je promet skozi naselje pretežno tranziten in še posebej, če je veliko blagovnega prometa, ki je za središča najbolj moteč in praviloma nima izvora ali cilja v središčih naselij. V konkretnem primeru Tolmina je vprašanje, če je izpolnjen kateri od pogojev za obvoznico. Prometa skozi središče Tolmina sicer ni tako malo, vendar je Tolmin pomembno subregionalno središče in je v veliki meri izvor ali cilj prometa, predvsem osebnega prometa. Ves ta promet bo kljub obvoznici torej še vedno moral nekako priti v Tolmin, zato se prometna obremenitev središča mesta ne bo bistveno zmanjšala. Vprašanje tudi je, če je mogoče pričakovati ali si želeti bistveno povečanje blagovnega prometa, torej tovornjakov. Daljinski tranzitni blagovni promet je v vsakem primeru nezaželjen, saj povzroča velike eksterne stroške (onesnaževanje, hrup, fragmentacija prostora,...). V primeru izgradnje obvoznice bi se privlačnost za tak promet lahko kvečjemu povečala, zato je to razlog proti obvoznici. Po drugi strani ni zelo verjetno, da bi se v bližnji prihodnosti bistveno povečala privlačnost Tolmina za nove proizvodne dejavnosti, ki lahko prinašajo ob negativnih več pozitivnih razvojnih učinkov. Ni mi znano, da bi bili omenjeni vidiki podrobno obdelani med strokovnimi podlagami za DPN.

2. Izgradnja obvoznice bi pospešila suburbanizacijo. Suburbanizacija je selitev prebivalcev in dejavnosti iz sredšč mest na njihova obrobja ali v širše zaledje, ki ima veliko dolgoročnih negativnih učinkov na okolje in družbo, posledično tudi na gospodarstvo in konkurenčnost mest. Obvoznice omogočajo bistveno povečanje dostopnosti po cesti do lokacij ob priključkih s čimer po eni strani povečujejo privlačnost teh lokacij za dejavnosti, po drugi strani pa tudi stopnjujejo privlačnost vseh bolj oddaljenih lokacij, ki temeljijo na dostopnosti z avtomobilom. S tem se ustvari začaran krog, ki povzroča močno povečevanje prometa in z njim povezanih negativnih učinkov, in obenem zamiranje središč mest in vseh drugih lokacij, ki ne temeljijo na dostopnosti z avtomobilom. Tolmin ima zaenkrat v primerjavi z marsikaterim drugim slovenskim mestom zaenkrat še razmeroma dobre pogoje za razvoj načina življenja, ki ne temelji na avtomobilu. Obvoznica bi to gotovo spremenila.

3. Obvoznica bi predstavljala izrazito funkcionalno oviro, ki bi Tolmin odrezala od območja ob Sotočju. Ta vidik precej podrobno obravnavate v svojih pripombah, vendar se mi vseeno zdi potreben dodatnega poudarka. Ne glede na to, da so vse okoli Tolmina privlačna naravna območja, je Sotočje za Tolmin posebej pomembno rekreacijsko in turistično območje, saj sega najbolj neposredno proti središču mesta in je skoraj neke vrste mestni park, poleg tega Dijaška ulica z Gregorčičevo ulico tvori glavno prečno organizacijsko os mesta. Pomembno je tudi, da je ob Dijaški ulici tudi šolski center in bi bila zaradi povečanega prometa povečana izpostavljenost šolarjev negativnim vplivom prometa, zaradi izrazitega povečanja prometa na Dijaški pa tudi njihova varnost.

PRIPOMBE MIHE KOZOROGA (z mnenjem gospoda Marka Peterlina)
Poslano 7. 12. 2011

Spoštovani,
še v osebnem imenu (nemreč, danes sem vam v imenu Civilne iniciative že pisal) dodajam nekaj pripomb na osnutek DPN obvoznice Tolmin:

1. Ni jasno, ali je obvoznica dejansko potrebna. Ob upoštevanju potreb prometa in prihodnjega prostorskega razvoja Tolmina prinaša obvoznica vsaj toliko problemov kot rešitev. Ideja obvoznic je, da razbremenijo središča naselij tranzitnega prometa, tako osebnega kot blagovnega. To je smiselno v primerih, da je promet skozi naselje pretežno tranziten in še posebej, če je veliko blagovnega prometa, ki je za središča najbolj moteč in praviloma nima izvora ali cilja v središčih naselij. V konkretnem primeru Tolmina je vprašanje, če je izpolnjen kateri od pogojev za obvoznico. Prometa skozi središče Tolmina sicer ni tako malo, vendar je Tolmin pomembno subregionalno središče in je v veliki meri izvor ali cilj prometa, predvsem osebnega prometa. Ves ta promet bo kljub obvoznici torej še vedno moral nekako priti v Tolmin, zato se prometna obremenitev središča mesta ne bo bistveno zmanjšala. Vprašanje tudi je, če je mogoče pričakovati ali si želeti bistveno povečanje blagovnega prometa, torej tovornjakov. Daljinski tranzitni blagovni promet je v vsakem primeru nezaželjen, saj povzroča velike eksterne stroške (onesnaževanje, hrup, fragmentacija prostora...). V primeru izgradnje obvoznice bi se privlačnost za tak promet lahko kvečjemu povečala, zato je to razlog proti obvoznici. Po drugi strani ni zelo verjetno, da bi se v bližnji prihodnosti bistveno povečala privlačnost Tolmina za nove proizvodne dejavnosti, ki lahko prinašajo ob negativnih več pozitivnih razvojnih učinkov. Ni mi znano, da bi bili omenjeni vidiki podrobno obdelani med strokovnimi podlagami za DPN.
2. Izgradnja obvoznice bi pospešila suburbanizacijo. Suburbanizacija je selitev prebivalcev in dejavnosti iz sredšč mest na njihova obrobja ali v širše zaledje, ki ima veliko dolgoročnih negativnih učinkov na okolje in družbo, posledično tudi na gospodarstvo in konkurenčnost mest. Obvoznice omogočajo bistveno povečanje dostopnosti po cesti do lokacij ob priključkih s čimer po eni strani povečujejo privlačnost teh lokacij za dejavnosti, po drugi strani pa tudi stopnjujejo privlačnost vseh bolj oddaljenih lokacij, ki temeljijo na dostopnosti z avtomobilom. S tem se ustvari začaran krog, ki povzroča močno povečevanje prometa in z njim povezanih negativnih učinkov in obenem zamiranje središč mest in vseh drugih lokacij, ki ne temeljijo na dostopnosti z avtomobilom. Tolmin ima zaenkrat v primerjavi z marsikaterim drugim slovenskim mestom zaenkrat še razmeroma dobre pogoje za razvoj načina življenja, ki ne temelji na avtomobilu. Obvoznica bi to gotovo spremenila.
3. Obvoznica bi predstavljala izrazito funkcionalno oviro, ki bi Tolmin odrezala od območja ob Sotočju. Ne glede na to, da so vse okoli Tolmina privlačna naravna območja, je Sotočje za Tolmin posebej pomembno rekreacijsko in turistično območje, saj sega najbolj neposredno proti središču mesta in je skoraj neke vrste mestni park. Učinkov na turizem in počutje domačinov v DPN ni ustrezno ovrednoten in upoštevan.

POTRES OB 16:01 V TOLMINU na FULLHD videu

2011-09-27T00:00:00.002+02:00

Danes ob 16:01 je potres z magnitudo 5,8 bo na objektih v starem delu mesta povzročil več hujših poškodb in poškodoval, ukleščil ali zasul nekaj ljudi in vozil

VEČ FOTK V NASLEDNJIH DNEH foto: Klemen Mišič

Poškodovane so bile skoraj vse stavbe v tolminski občini, najbolj pa je bila najbolj poškodovana stavba Tolminskega muzeja, v katerem se je v času potresa nahajala skupina obiskovalcev. Ker je bilo nekaj obiskovalcev zasutih se je reševanju pridružil tudi vodnik psov. Psa pa je bilo potrebno zaradi zasutega vhoda muzeja "dostaviti" v prvo nadstropje. Število poškodovanih je bilo sprva ocenjeno na 5 oseb, točno število pa bo znano v naslednjih dneh.
Na okoliških objektih so izbruhnili tudi manjši in večji požari .

Da ne bo panike:

Gre za reševalno vajo, ki je organizirana z namenom, da se preveri vodenje ter operativno delovanje in sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč pri reševanju ob nesreči na območju mesta Tolmin. V skladu z načrti zaščite in reševanja jo bo vodil poveljnik Civilne zaščite občine Tolmin ob sodelovanju pristojnih vodji javnih reševalnih služb. Na vaji bo izveden praktični prikaz evakuacije in reševanja oseb iz Tolminskega muzeja, gasilci, člani GRS in vodniki psov pa bodo demonstrirali postopke reševanja iz gorečih stavb in zasutih v ruševinah.

Vajo si lahko ogledate na FULL HDju (TOKRAT PRVIČ V FULL HD). Ugotavljam da je več zanimanja če so dogodki "ovekovečeni" z video posnetkom. Uživajte v akciji!

Vaja je bila organizirana na pobudo Tolminskega muzeja in Območnega štaba civilne zaščite Tolmin, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Izpostava Nova Gorica, Javne reševalne službe za zaščito, reševanje in pomoč ter Občine Tolmin.

PROMETNA NESREČA TOLMIN

2011-08-26T11:38:00.001+02:00

TOLMIN - Okoli 10.30 se je na glavni cesti Tolmin - Kobarid v kraju Tolmin pri "kurivu" prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi dve osebni vozili ljubljanske in goriške registracije.

Po besedah očividcev je na cesti, ki je zaradi prometne nesreče, ta trenutek še vedno zaprta za kamione in avtobuse (vozilo sredi cestišča), prišlo najprej do močnega zaviranje enega izmed vozil in nato do oplazenja osebnih vozil.

V vozilih so se sprožili vsi airbegi. Potniki pa niso bili videti poškodovani z izjemo gospoda, ki si je pestoval roko.

Policisti so po njihovem delu hitro sprostili promet.

Moram napisat da ne odobravam firbcev pri prometnih nesrečah, še posebej če gre za smrtne primere. Tu je šlo samo za zvito pločevino in nekaj fotk ne škodi nikomur. Sem pa razmišljal o tem kaj bi se lahko zgodilo z menoj (bil sem na kolesu) če bi bil tam minuto prej. Mogoče tole spodaj.

Zato vozimo počasi!

Če je na netu nekaj takšnega kot je tu spodaj...potem ?????

Komentarji niso prepovedani;)

STARODOBNIKI V TOLMINU

2011-08-15T02:07:00.002+02:00

DANES JE POTEKALO 3 SREČANJE STARODOBNIH VOZIL V POSOČJU, S PRIČETKOM V KANALU IN CILJEM NA ŠIROKEM

Organizator Avto moto društvo Tolmin v sodelovanju s Turističnim društvom Kanal in Turistično kmetijo Široko in ŠD Lom.

Zbrali so se v Kanalu pri občini okoli 10 ure in nato krenili v TOLMIN. Od 12.30 - 13.30 ure je bil predviden ogled muzeja v Tolminu, kjer sem tudi ujeli parkirane .... in "radovedneže"

nekaj pred Tolminskim muzejem,

....................................nadebudneži k morajo še od spodaj gor gledat ....
ostali pa parkirani pred sedžem AMD Tolmin.

....

...

Jermol Stanko in njegova "limuzina" tu na spodnji fotografiji

....

in še iz profila.....

Okoli 15 ure je bil odhod na Široko, kjer je bilo organizirano kosilo za vse udeležence, sledil je program, ki ga organizira Turistična kmetija Široko ob svoji 10. obletnici delovanja.

Predsednik AMD Tolmin Jože Režonja je najprej poskrbel za varnost.

VEČ FOTOGRAFIJ BO TEKOM DNEVA

RAZMIŠLJAM MENTALNO, DELUJEM METALNO.

2011-07-15T01:42:00.002+02:00

No pa smo tu metalci. Metalci smo mirni ljudje in v teh sezonah, od kar smo tukaj v Tolminu, se ni prav veliko dogajalo. Razen tega da smo okupirali vse trgovine in bifeje pa gostilne, prenočišča, prav hudega ni bilo.

zelo velik oder pri Paradizu - Sotočje

Letos, letos pa je en tip že sunli drugemu v črni majici brez hlač 400 evrov. Potem je moj frend skočil na glavo v Sočo, ne da bi jo prej izmeril. Poškodba - fratura glve in hrbtenice in upam da ne bo ostal na vozičku. Držim pesti. Sicer je veliko metalcev tudi na vozičku, zato ni panike. Organizator je poskrbel tudi za strnišča invalidnih oseb. Pohvalno.

Domačini, ste prijazni in razmišljate -gruntate kako bi tole našo prisotnost bolje unovčili. Ta gospa prav globoko...razmišlja in grunta.... >ZGORAJ DESNO V VOGALU>
in se je odločila da letos zapre cesto in ponudi nekaj več.

BAR M ...pr Mojšču ....... zaprta ulica kot v Raštelu

tudi domačinom paša takšna ureditev, bi jo kar imeli za stalno pravi novinarka....

Malo naprej pri Gostilni...kako je že po domače...št. 1 pa nudijo še prevoz. Kako paše prevoz, bolje kot lani ko smo se z vozički od Mercatoriiiija vozili do Metalkampa.

Drugače vam bomo zaspali kot tale gospodična, kar tukaj na zidu sredi mesta.

Res ste rabili dolgo, kot pri nas na Norveškem rečemo.... imate dolgo lato... da ste ugotovili kaj rabimo...žar.....hehehhehehe pa ne ravno z lobanjami

Tako, letos nas je približno 10.000, tako kot lani in predlani nas je bilo menda 30.000. Če bi od vsakega pobrali turistično takso kot jo veleva zakon, bi tudi občinska blagajna bila bolj bogata. No pa naslednje leto ko nas bo samo 8.000. Meni se žene bo uspelo zaradi krize priti iz Danske.

del njegove opreme pa le moram objavit

Intervju sem opravil na prvi dan Metalkampa z prijaznim metalcem, ki mi je najprej dal roko in pozdravil.
Fotografije ne smem objaviti, ime pa mu je Døeren Ollsen, menda.

Skupaj sva naračunala kar 100.000 evrčkov turistične takse.

Še poduk: Turistično takso plačujejo obiskovalci, ki na območju občine Tolmin izven svojega stalnega prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja v nastanitvenem objektu. Te osebe takso plačajo hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati so jo dolžne tudi v primeru brezplačnega prenočevanja, razen v primerih, navedenih v nadaljevanju.

OPROSTITVE PLAČILA TURISTIČNE TAKSE

Plačila takse so v višini 50 % oproščeni:

osebe od 7. do 18. leta starosti;
turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij za prenočevanje v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mrežo IYHF;
turisti v kampih.

Letos je oder precej velik in obrnjen proti Volčam, menda se glasbo sliši tudi v Kobaridu

del žarometov in podobnih efektov, ki naredijo pravi metal efekt

Plačila takse so v celoti oproščeni:

otroci do 7. leta starosti;
osebe z zdravniško napotnico v zdraviliščih;
učenci, dijaki in študentje ter njihovi vodje oz. mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva, verske skupnosti ali druge organizacije v okviru svojih rednih aktivnosti;
osebe, ki imajo status invalida;
otroci in mladostniki s posebnimi potrebami;
dijaki in študentje v dijaških oz. študentskih domovih;
osebe, ki so na začasnem delu in v nastanitvenem objektu bivajo neprekinjeno več kot 30 dni;
tuji državljani, ki so plačila takse oproščeni po mednarodnih predpisih in sporazumih;
člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah.

že rahlo zapečeni

spoznavajo naše pesnike in pisatelje

reditelj budno pazi na ,,tuje,, metalce

P sotočje je polno.....

V ceno vstopnice Metalcampa je vključeno tudi prenočevanje torej osebe bi morale takso plačati hkrati s storitvijo......Sicer pa gre tu za občinski odlok in občina lahko sprejme tudi drugačne normative pobiranj TT.

Intervju ne zagovarja mnenja Døeren Ollsena, ki je povedal zgoraj našteto. Šteje vaše mnenje... pa le komentirajte, da se vaš čuje......

TRST ZA 400.000 TON PŠENICE

2011-06-01T01:22:00.000+02:00

Zapeljem se v Tolmin in nato do sotočja, kjer sameva bivši kazino. Pred tem je bil tu, kolikor mi je znano dom za učence, pa še marsikaj. V glavo vpijajoča barva me prebudi. Na steni opazim grafit: TRST ZA 400.000 TON PŠENICE.

Tole je bilo fotografirano pred izidom filma in zatorej to pisnaje na zidu ni bila posledica najnovejšega kratkometražnega filma "TRST JE NAŠ".

Zamislim se nad napisanim in nikakor ne morem razumeti tega napisa. Ali ga razumete vi?
Polurni film: TRST JE NAŠ je študijska produkcija AGRFT-ja v koprodukciji z RTV Slovenija. Zgodba se dogaja v letu 2009 in pripoveduje o skupini namišljenih partizanskih vojakov, ki se odloči, da bo osvobodila Trst in popravila stare krivice iz druge svetovne vojne.
V glavni vlogi komandanta Franca, nastopa Gojmir Lešnjak. Njegovo nerazumevajočo ženo igra Silva Čušin, načrte pa Francu pokvari tudi policija, ki ne dovoli uprizarjanja bitk.

Na ta film je bil buren odziv z italijanske strani............ še celo pred premiero filma.

Seveda pa se je treba spomniti tudi na igrani film italijanske javne televizije RAI Srce v breznu, kjer zlobni partizan Novak, počne strašne grdobije. Pri tem dvodelnem filmu je verjetno šlo za potvarjanje zgodovinskih dejstev, pri tem pa čudno to, da slovenska stran niti mignila ni.
Tako vsaj trdijo nekateri.......
Meni pa še vedno ni znan odgovor, kaj za vraga ima pšenica s Trstom?

TOLMINSKI GRB (piše Aleksander Rutar)

2011-05-10T23:31:00.002+02:00

Še nekaj let nazaj je potekala vroča debata o izboru grbov v Sloveniji in o primernosti in njihovi skladnosti s heraldiko. Heraldika je veda o grbih.

V dneh, ko so pred leti nastajale nove občine in so s tem nastajali novi grbi, sem sodeloval na dveh javnih natečajih za izbiro grba občine Bovec in Kobarid. Toliko, za uvod, da boste razumeli, zakaj lahko kritiziram ali pohvalim določene grbe. Tolminski spada med zelo dobre izdelke. Občina Tolmin do leta 1973 ni imela svojega grba z izjemo tistega, ki se je bil na žigih že iz davnega leta 1885 (zgoraj).

Akademski slikar in oblikovalec Janez Trpin, ki je leta 1933 doštudiral na Državni grafični akademiji v Leipzigu, nato pa je v Ljubljani delal kot samostojni grafik, je bil med tistimi, ki so slovensko grafično oblikovanje dvignili na profesionalno raven. Med drugim pa je bil dobitnik prve nagrade na javnem natečaju za naš tolminski grb.

No sedaj vsaj veste, kdo ga je ustvaril naš grb. To pa še ni vse, splača se vam brati dalje.

Poleg tega, si nekateri zmotno predstavljajo da plamen v ozadju predstavlja grad ki gori. Avtor je hotel predstaviti »plamen upora(citat)« in vsekakor ne nam znano pesem Grad gori......

Še nekaj o obliki Tolminskega grba - oblika ščita.

Tolminski ščit spada v obdobje zgodnje renesanse in to med turnirske ščite. (komaj našel to informacijo in upam da je pravilna) Tip ščita bi lahko postavili v obdobje Renesanse približno proti koncu 17 stoletja.

Dobro, dosti strokovnosti.

Nadalje imamo helebardo, ki ni navadna helebarda, ampak helebarda za biriče in najbrž, predpostavljam, predstavlja kako je tolminski narod trpel pod biriči dolga stoletja.

Grb ima v vodoravni smeri črto (zobe), za katero si mnogi predstavljajo kot izohipse trdnjave/gradu, vendar so to le tako imenovane cine, ki so običajno na robu ali zgornjem delu grba kot je primer pri Ajdovskem grbu. Seveda, pa se v tem primeru grafično izide kot trdnjava ali v Tolminskem primeru grad, pa ni tako kot mislimo.. Ta črta s 5 (petimi) cini deli grb na dve barvni polovici .

Nadalje:« V levem gornjem kotu je z belo barvo napisana letnica upora in nedvomno gre spodaj za Soča modro »kačo«.

Torej naš tolminski grb lahko kar pohvalimo, saj je tudi barvno usklajen, to pomeni da ima prave barve, ki jih predpisuje heraldika.

Kateri grbi pa v Sloveniji ne ustrezajo. Teh je kar nekaj, med njimi so se v časopisu Delo znašla tudi Kobariški, Sežanski ... seveda v negativnem smislu.

Zakaj na kratko (več v naslednjem blogu, če bo izražen interes).

Sežanski, na primer, ima poleg nekaj laično dopustnih napak, vsebinsko napako in bolj spada v občino Sečuan J, kot Sežano. Le kaj tam počne pius (bor) »bonsajus«, če bi pa moral biti gor pinus silvestris.

Občasno se zgodi, da kakšen Ljubljančan cinično vpraša, če v Tolminu prodajamo kmetijsko orodje, al kwa? To leti na vile v grbu na avtomobilskih tablicah. Vile so seveda sestavni del punta in izjemno uporabno orodje, ki bi marsikateremu strgalo srajco. Kako že rečejo nekaterim tam: LUBLJANSKA SRAJCA.

PREDRZNA ROPARJA V TOLMINU piše: Aleksander Rutar

2011-03-16T12:35:00.002+01:00

Te dni se v Novi Gorici dogajajo prave kriminalke. Tatvine v stanovanjih in ropi po trgovinah. Kot kaže je tudi »tatovom" zmanjkalo živeža in so se letos odločili že za zimsko-spomladansko akcijo.

Nič bolje se ne godi nam Tmincem. Tatova, ki so ju novogoriški policisti celo označili kot predrzna, sta se za izvedbo svojega načrta odločila v soboto v jutranjih urah. Vstopila sta v trgovino v Tolminu, kjer sta se lotila pretkanega načrta..

Prvi »tolminski« tat je bil zadolžen za nakupovalni voziček, drugi pa za košarico. S spretno akcijo jima je uspelo izdelke iz vozička ukrasti, medtem ko sta izdelke iz košarice plačala.

Kaj se je dogajalo?

Prvi je vzel nakupovalni voziček, drugi pa košarico. Nakupovalni voziček sta z različnimi izdelki napolnila do vrha, tako da bi na blagajni za nakup morala odšteti okoli 1000 evrov.

Gospod tat, ki je imel nakupovalno košarico, pa je v njo dal zgolj nekaj malenkosti. Pri blagajni in izdelke iz košarice plačal, njegov tatinski kolega, pa je nakupovalni voziček porinil skozi prehod za vozičke ob vstopu v trgovino in izginil.

Akcija je mlajšima moškima uspela, saj sta z večino ukradenih izdelkov uspešno pobegnila. Nekaj stvari, med njimi tudi pršut, pa kot kaže jima ni uspelo dovolj hitro spraviti v prtljažnik.

Škoda za pršut sta najbrž potem med potjo v Novo Gorico, razpravljala tatova.

Tako bodite pazljivi, zaklepajte stanovanja, zapirajte garažo (ki ima dostop v hišo) in ne spuščajte tujce v stanovanje. Trgovini pa veliko sreče pri nabavi varnostnih kamer. J

PUST 2011 DRUGI DEL foto: Aleš Mišič

2011-03-14T14:48:00.001+01:00

Kot že omenjeno če kdo želi fotko z več pixli, naj me kontaktira.

Tu je Tminski pust 2011. Je pa še za eno rundo fotk, te bodo naslednjič.

PUST 2011

2011-03-08T19:47:00.001+01:00

NE VEM ČE BO LETOŠNJI PUST PREGNAL ZIMO. MOGOČE PA BO, POGLEJTE TMINCI ČE STE TU GOR.
Najprej video, če bo delal:

Fotografije so zelo "pomnjšane" ravno toliko za na blog. Če želiš v boljši resoluciji, me obvesti na: ales.misic@gmail.com

Najprej prvih 50 in ko bo čas še ostalih 100

ZGODOVINSKI SPOMIN ( Aleš M.)

2011-03-03T13:54:00.002+01:00

Če vas je danes zjutraj »vrglo« pokonci ob 6 uri in 25 preden je ura zazvonila, naj vam povem, da ni bi kamion ali avtobus. Agencija Republike Slovenije za okolje oziroma Urad za seizmologijo in geologijo sporoča, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili danes 6 uri in 24 minut in dobrih 53 sekund potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče v okolici Cerknega.
Našel sem natančnejšo lokacijo in sicer je v bližini Koritnice

Prikaži večji zemljevid
POTRES NA TOLMINSKEM ( točka nadžarišča je bila na cesti levo od oznake 403)
Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,6.
Ocenjujejo, da intenziteta ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici.
Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci Cerknega. Mi Tminci pa smo lepo spali naprej.
Seveda ne vsi, tisti ki imamo »zgodovinski« spomin, smo počakali še nekaj minut, da bi pričakali močnejšega. Tako se je namreč dogajalo skozi zgodovino potresov na Tolminskem. Velikokrat je zelo šibek potresni sunek, botroval kar katastrofalnemu. Kot opozorilo, da ne delamo panike, to je le slučaj da sta si sledila.
Tako se je primerilo davnega 5. maja 1976, z epicentrom v Gemoni. Vsi pozabljamo, kakšni katastrofalnih razsežnosti je bil že ta iz leta 76. Kar 1000 mrtvih v naši neposredni bližini. Iz tistega leta obstaja zanimiv posnetek ko je nek fant doma iz svoje plošče –vinilke (sedaj to poznajo samo še DJevci) presnemaval glasbo Pink Flojdov na kaseto. Posnel je in zvoke potresa, ki so s svojo močjo premetavali iglo po vinilki in krike ljudi, bučanje potresa.....

Že sam komad na posnetku je ralo melanholičen, skupaj s temi zvoki pa pretresa pa.............. Naj bo ta glasba v spomin na vse ki so ostali pod ruševinami.
Ker pa je potres socialna katastrofa, ekonomski, pa na koncu tudi politični faktor, vas s tem nisem mislil obremenjevati. Trkam le na zgodovinski spomin, da ne pozabimo, gradimo varno in v primeru karkoli, da se zavedamo, znamo ukrepati in pomagati.

JAKA ČOP piše Aleš Mišič

2011-02-17T00:21:00.000+01:00

Planinsko društvo Tolmin in Triglavski narodni park ter Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
so pripravili razstavo fotografij JAKA ČOPA, legendarnega gornika, prepoznavnega fotografa Julijskih Alp, človeka z veliko dušo in še marsikaj.

JAKA ČOP in njegova "camera obscura "

Jaka je bil eden izmed največjih slovenskih fotografov preteklega stoletja, ki je s povsem enostavnim načinom ustvaril enkraten umetniška dela. Fotografa, ki ga poznamo vsi »starejši« pohodniki je predstavil Jože Mihelič, vodja izobraževanja in naravovarstveno vzgojo pri TNP. Mihelič je pripravil že vrsto predavanj, potopisoov, in drugih razstav v tolminski knjižnici.

KUŽNO ZNAMENJE V VOLČAH avtor Jaka Čop

Kdo je bil Jaka Čop?

Na Jesenicah se je rodil in je v dvajsetih leti prejšnjega stoletja fotografiral po slovenskih gorah dolinah in krajih tudi ob Soči in v Breginjskem kotu.

BREGINJSKA HIŠA avtor Jaka Čop

Kasneje je snemal tudi barvne diapozitive. Veliko je razstavljal in predaval, izdal pa je tudi več foto-monografij. Starosta slovenskih planinskih fotografov Jaka Čop je bil odlikovan s častnim znakom Republike Slovenije, poleg tega je dobil Prešernovo nagrado, zlato plaketo Foto zveze Slovenije ter najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije nasploh

OSAMELCI (fotografija skozi steklo, zato ima odsev) avtor Jaka Čop

Jaka Čopu je ljubezni do gora vcepil njegov stric Joža Čop. Najprej je Jaka hodil v hribe in šele kasneje ukvarjati s planinsko fotografijo. Kot član Skalašev je postavil na vrhunsko raven ne le slovenski alpinizem, ampak tudi umetniško fotografijo, gorniško literaturo in posnel tudi nekaj filmov. S časom je postal starosta slovenskih planinskih fotografov, ki je v času svojega življenja ustvaril ogromno fotografij slovenskih gora. Fotografije je izdal v več delih: Svet pod vrhovi, Raj pod Triglavom , Viharniki , Kraljestvo Zlatoroga Julijske Alpe , Trenta in Soča in meni najljubša Slovenski kozolec.

avtor Jaka Čop

Mojstru fotografije slovenskih gora, avtorju šestih knjig, poznavalcu in ljubitelju pripovedke o Zlatorogu, je s svojim načinom pripovedovanja in fotografiranja, ta čudoviti svet gora posredoval mlajšim in starejšim. Tako sedaj veste nekaj o njem tudi vi.

ŽAGANJE DESK -ROČNO avtor: Jaka Čop

Poleg vsega je fotograf poskrbel tudi za ohranjanje kulturne dediščine, saj takšnih ročnih del, kot je tukaj, ne vidimo več.

Čestitke vsem sodelujočim, pri izvedbi razstave. Predlagam pa, da v bodoče poskusite nabavit antirefleksna - antirefleksivna stekla, saj so vse fotografije bolj doživete, če se okolica ne odbija od razstavljenega.

ŽELEZNIŠKI PRAGOVI V TOLMINU (piše Aleksander Rutar)

2011-02-09T01:09:00.001+01:00

Ne grem pogosto na sprehod iz Tmina proti Doljam, mogoče 2, 3 krat na leto, a ko grem me nekaj vedno nekaj zmoti.

ŽE ČETRTO LETO, JE OB CESTI PROTI DOLJAM KUP GRADBENIH ODPADKOV IN ZA POVRH SO DODANI ŠE PREPERELI LESENI DELI ŽELEZNIŠKIH TIROV- PRAGOVI.

SPREHAJALCI REKREATIVCI VDIHAVAMO TROHNEČI LES S STRUPENIMI SNOVMI
(foto iz leta 2008)

Škodljive snovi: fenoli, antracen, piren, naftaleni, katranske kisline…
Tudi kurjenje je neprimerno saj se te škodljive snovi sproščajo v zrak(pa se prodajajo tudi za kurjavo?).

TAKOJ KO SEM OBJAVIL TA ČLANEK V: Tedniku 7dni http://www.vecer.com/7d/zanaravo/ se je pojavil odziv......ZELO POHVALNO ZA ODZIV...pišejo:

Občina:
Ribnica-Ortnek
Opis:
Železniške pragove SŽ prodajajo zgolj kot tehnični les. Na podlagi kemičnih analiz vsebnosti nevarnih snovi je bilo izdano mnenje o njihovi nadaljnji uporabi.Vsak kupec pragov podpiše izjavo, s katero je opozorjen, da pragi niso primerni za javno uporabo kot so vrtovi ali igrišča prav tako za notranje prostore in kurjavo. V SŽ vodijo tudi predpisane evidence o kupcih teh pragov. Takšen je postopek prodaje občanom, v praksi pa po nakupu pragovi končajo za vse praktične namene, saj marsikje opazimo uporabo pragov prav na vrtovih in tudi kot drva, ki končajo v kmečki peči ipd. Dim in prašni delci s takega kurišča trajno onesnažijo okolico z dioksini (pragovi so prepojeni s kreozotnim oljem)pa tudi pepel konča kot mineralni posip na marsikaterem zelenjavnem vrtu ali njivi in trajno zastrupi prst. Ljudje so nepoučeni in to počnejo brez skrbi, da delajo kaj hudo narobe.

MOJ ODGOVOR S TISKANIMI ČRKAMI:
SEVEDA VSE DRŽI IN S PRODAJO SEM IMEL V MISLIH PREPRODAJALCE (MALI OGLASI BOLHA ITD ) IN TAKO POTEM PRIDEJO V ROKE STRUPENI PRAGOVI, LJUDEM KI POČNEJO NEUMNOSTI......
Lep primer ja urejanje vrtov in še meni poznana izjemna uporaba tega pragova, za tram nad kaminom.
NE MOREM SI ZAMISLITI, KAKO LEPO SE SPROŠČAJO STRUPENE SNOVI, KO ČLOVEK ZAKURI . Bolj ko je toplo bolj se sproščajo plini......NEVERJETNO

Pohvala pa gre lastniku te parcela na istem polju, saj je te dni lepo uredil podoben nanos.
Kdor pa pozna lastnika že prej omenjene parcele, naj mu prosim pove, da je na netu. Čim bo uredil zadevo bo članek umaknjen.Če ne bo odziva bo napisan z imenom in priimkom in objavljen še v drugih medijih..
Pa še to. Uspešno smo rešili problem odlaganja tule:http://tolminski.blogspot.com/2009/06/nezaslisano-kako-se-lahko-unici-potok.html

Na koncu, me je "sopisec tega bloga" obvestil, da se pojavlja, da ljudje ne spravljajo kartonske škatle v kontejner za papir. Komunala ni dolžna pobrati odpadke, ki jih odložimo poleg kontejnerjev.

Takšen primer je tudi Na Petelincu in bo avtor te "packarije" objavljen (foto) poimensko, če seveda ne bo odpravil omenjen problem (menda obstaja fotodokumentacija - časopis z imenom ).

GORI BOŽJI HRAM (piše Aleš Mišič)

2011-02-06T12:15:00.001+01:00

Po tem, ko cerkev pretresajo finančne afere in rošade, se je danes ob 9.30 zgodil še požar v "faružu" v Tolminu.

Le zelo hitri intervenciji Tolminskih gasilcev se gre zahvalit da ni prišlo do katastrofe.

POLICIJA IN PGD STA ZARADI NEVARNOSTI ZAPRLA CESTO

Po najnovejših informacijah požara ni povzročila lučka pač pa naprava za odišavljanje prostora. Pri tej napravi, ki jo proizvajalci imenujejo tudi osvežilec prostorov je prišlo do pregrevanja in posledično do požara. Pri sami električni inštalaciji pa ni bilo videti, da bi bilo kaj narobe. Vodniki so bili videti celi tako, da bi zelo težko rekli, da je vzrok za požar dotrajana inštalacija oziroma, da je ta slabo izvedena.

Intervencije je bilo hitro konec in vse je treba pospraviti.

PGD TOLMIN - BEGUŠ

TMINSKI GASILCI

PGD TOLMIN - TUTA

KONEC DOBER VSE DOBRO - POLICIJA IN PGD TOLMIN

GREMO POBRAT "CESTNO ZAPORO"

KONEC INTERVENCIJE

JASLICE "ZELO" DRUGAČE

2010-12-27T01:07:00.000+01:00

VABIM VAS K OGLEDU JASLIC AFRICATMIN

VSAK DAN MED 16.00 IN 21.00

DO 7. JANURJA, V MOJEM »ATELJEJU«,

OB PARKIRNEM PROSTORU Nove KBM V TOLMINU.

VABLJENI TUDI VAŠI DRUŽINSKI ČLANI IN PRIJATELJI.

LOJZE BEGUŠ

TE JASLICE SO ŠE DEL PROJEKTA AFRICATMIN,

KI JE TRAJAL OD 25. DECEMBRA 2003 DO 19. MARCA 2005.

LESENE FIGURE JE PRINESEL TADEJ IZ DRŽAVE

SWAZILAND V JUŽNI AFRIKI, KJER JE PRAZNOVAL

BOŽIČ.

TOLMINSKI PIHALNI ORKESTER IN PREDSTAVITEV GOSTOV VEČERA

2010-12-17T01:41:00.001+01:00

V nedeljo 19. 12. 2010, bo ob 19 uri v dvorani Šolskega centra Tolmin, nastopil Tolminski Pihalni orkester.

Tradicionalno zadnjih nekaj let v mesecu decembru vedno pripravi Božično - Novoletni koncert in kot pravijo so pripravili pester in zanimiv glasbeni program. Ob spremljavi orkestra bo več gostov odpelo ali odigralo nekaj znanih svetovnih uspešnic.

PIHALNI ORKESTER TOLMIN in gosti večera:

Krista Kenda (vokal)
Mojco Križnič (violina)
Aleksander Vodopivec (harmonika)
Paola Chiabudini (klavir)
Združeni MePZ iz posočja

Naj vam tokrat predstavim prvo gostjo večera Kristo Kenda.

V letu 1990 je na svet privekala Krista Kenda doma iz Čiginja, deklica, ki je že v zgodnjem otroštvu pokazala pevsko nadarjenost, saj je rada pela in nastopala pred poslušalci. Ljubezen do glasbe jo je spremljala vse otroštvo in da njenega talenta ne bi zavrgli, so jo vpisali v pevski zbor. V pevskem zboru je prepevala le nekaj let in se je kasneje odločila za samostojno pevsko kariero.

Leta 2002 so se ji prvič zares odprla vrata, saj je s skladbo Darje Švajger - Prisluhni mi zmagala na karaokah Posočje poje v Tolminu.

vir fotografije: rtv.slo

Od takrat naprej so si jo ljudje tudi zapomnili in dobila je ogromno vabili na javne in zasebne prireditve, kjer se je kot mlada pevka tudi izkazala. Kasneje si je nabavila tudi pevsko ozvočenje in z veliko volje in samostojnim učenjem napredovala.
Krista je že nekaj let aktivna tudi v pevski dvojici, s katero prepeva v restavracijah, na porokah in javnih prireditvah.

Sledila pa sta še dva večja nastopa, s katerima se ji je uspelo še bolj približati cilju. Povabljena je bila v oddajo tv Paprika, kjer je z pesmijo priznane pevke Laure Pausini presenetila občinstvo.

Pred nekaj meseci pa je nastopila tudi na prireditvi prvi glas primorske v Bovcu, kjer se je s skladbo Ni mi žal - Nuša Derenda uvrstila v sam vrh.

Vsega Vam tukaj sicer ne bomo izdali, vendar lahko obljubimo, da bo to še eden v vrsti nepozabnih koncertov v Tolminu.

PROSTOR SPOMINA z aktualnim vabilom(piše Aleš Mišič)

2010-12-13T11:53:00.000+01:00

Klementina Golija je predstavila svoj najnovejši slikarski opus v Tolminu. ( Vabilo za tiste, ki ste bliže Ljubljani je na koncu bloga)

OLJE IZ OPUSA PROSTOR SPOMINA (Foto: Aleš Mišič)

S podporo prizadevnih zaposlenih v tolminski knjižnici se je slikarka predstavila v vsej svoji luči. Z uvodnim nagovorom predstavnika knjižnice se je pričela razstava, ki je vredna ogleda. Uvodoma, smo poslušali izjemno recenzijo Anamarije Stibilj Šajn, ki je poglobljeno in zelo analitsko predstavila dela akademske slikarke in magistre umetnosti Klementine Golija.

IZ SLIKARKINEGA ARHIVA (obdelano za Tolminski blog)

Pritegnil me je tudi njen priimek, saj izhaja večinoma iz naših logov. Po pogovoru s slikarko ugotovim, da ima sorodnike v Breginjskem kotu. Pogovor in kramljanje zaide tudi na njena zadnja dela ( z izjemo enega olja ki je starejšega datuma, kot sem opazil). Mene so fascinirale te svetle pozitivne barve in nekakšen »minimalizem«, ki v bistvu zelo veliko pove.

Če sem iskren bi takšno platno zelo rad videl na svojem temnem zidu dnevne sobe. Dalo bi mi neko pozitivnost in luč.
In kaj pravi o njenem delu umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn (mimogrede pohvale za zelo izčrpen uvodni govor):
«Zaradi časovne distance na spomine gledamo objektivno, morda celo analitično. In tudi njihovo ustvarjalno obujanje je takšno. Izpovedno reducirano na bistveno, na tisto, kar si je zaradi svojega emocionalnega naboja ali svoje impresivne moči izborilo trajno mesto med neštetimi vizualnimi predstavami in doživetji. In si morda zaslužilo ponovno obujanje, razglabljanje ali miselno osmišljanje.

MENI NAJLJUBŠI DELNI IZSEK IZJEMNEGA DELA KLEMENTINE GOLJA

(Foto: Aleš Mišič - barve niso takšne kot so na originalnih platnih)

Preko likovne obnove spominov lahko vstopamo v slikarkino zavest, v kateri se ohranja najlepše, najpomembnejše, skratka vse, kar je pozitivno«. (konec delnega nagovora - citata) In ravno ta pozitivnost osebe kot slikarke in njenih podob na platnu kažejo njeno pozitivno svetlo, toplo razmišljanje. Več naj povedo dela sama, ki bodo do 28. aprila 2010 še na ogled v Knjižnici. Priporočam.

VABILO:

Vabimo vas na vodstvo po razstavi

z naslovom »Uvid -o(k)no v dušo« Klementine Golija

v torek, 14. decembra 2010 ob 18 . uri
v Mestno galerijo Ljubljana 2 (Prostori zbirke)
Cankarjevo nabrežje 11/I
Iz cikla Uvid o(k)no v dušo, 2010, mešana tehnika, 35 x 35 cm

Po razstavi slikarskih del iz obdobja 2007 -2010, ki predstavljajo kolažne
likovne stvaritve, nihajoče med imaginarnimi in prepoznavnimi likovnimi podobami, bosta vodila avtorica razstave Klementina Golija in kustos dr. Sarival Sosič.
__________________________________________________________________

MUZEJ IN GALERIJE MESTA LJUBLJANE
Mestna galerija Ljubljana 2 (Prostori zbirke)
Cankarjevo nabrežje 11, 1000 Ljubljana
tel. +386 (0)1 2411 770, 2411 790
mestna.galerija-lj@siol.net www.mestna-galerija.si

Galerija je v času razstave odprta:
torek-sobota: 11.00-19.00

ŠAH MAT V TOLMINU piše A. Mišič

2010-12-05T14:19:00.004+01:00

Prav sedaj ko vam to pišem, poteka

Tako kot je že običajno so favoriti že skoraj znani, vendar pustimo se presenetiti.

Dogajanje poteka v prostorih KS Tolmin, kjer je prijeten ambient.

Tukaj je spisek sodelujočih in med njimi je tudi predstavnica, ki trenutno zelo dobro kotira.

Vir: ŠAHOVSKO DRUŠTVO HIDRIJA AET TOLMIN

Kot je omenil njen soigralec je dekle postalo tudi v šahovski igri precej hitrejše in to bo letos lahko kar odločilno.

Takole razmišlja šahovski velemojster Škoberne in okoli njega se zgrinja staro in mlado. Vsi bi radi videli končnico.

Tudi gledalcev je kar precej

Ko bodo rezultati vas bom obvestil.
In tukaj so letošnji rezultati:

Končno stanje
                            Tit  ELO LRat FED                      Tocke MBuch  Buch W-We
  1. Skoberne Jure           GM 2527 2497 SLO ZSK Maribor             7    22.5  30.5  0.84
              1.1.87         1W4  1B6  1W2  1B3  1W15 1B5  1W8 
  2. Skoberne Renato         MK 2124 2131 SLO SD Hidria AET Tolmin    5    21.5  31.0  0.66
              1.1.60         1B17 1W7  0B1  1W5  1B8  1W6  0B3 
  3. Zorko Dusan             MK 2221 2242 SLO SS Tomo Zupan Kranj     5    21.0  31.0  0.00
              1.1.66         1B18 1W8  1B9  0W1  =B6  =W7  1W2 
  4. Winkler Silvo           II 1658 1878 SLO SD Hidria AET Tolmin    5    16.0  24.5  1.78
              1.1.45         0B1  1W21 1B20 0W15 1W16 1B10 1W11
  5. Mokorel Danilo           I      2004 SLO SD Trzic Jedro          4.5  18.5  27.0  0.44
              1.1.44         1B21 =W12 1W16 0B2  1B7  0W1  1B14
  6. Ursic Simona           WFM 2038 1913 SLO SD Hidria AET Tolmin    4    21.5  32.0  0.99
              1.1.86         1B13 0W1  1B14 1W9  =W3  0B2  =B7 
  7. Buljic Kemal            II      1892 SLO SK Nova Gorica          4    21.0  27.5  0.92
              1.1.63         1W22 0B2  1W13 1B10 0W5  =B3  =W6 
  8. Hozjan Erik             II 1735 1956 SLO SD Hidria AET Tolmin    4    19.0  26.5  0.78
              1.1.91         1W23 0B3  1W17 1B16 0W2  1B9  0B1 
  9. Oblescak Albin          II      1892 SLO SD Hidria AET Tolmin    4    18.5  26.0  1.20
              1.1.51         1B19 1W10 0W3  0B6  1B12 0W8  1B15
 10. Vandersmissen Mathieu      2180 2180 BEL                         4    18.0  25.5  0.00
                1.1.         1W11 0B9  1B12 0W7  1B17 0W4  1B16
 11. Gratton Damjan          II 1734 1832 SLO SK Nova Gorica          4    14.5  20.0  0.00
              1.1.64         0B10 0W13 1B23 1W21 1W20 1B15 0B4 
 12. Nardin Flavij            I 1947 1888 SLO SK Nova Gorica          3.5  17.0  23.0  0.00
              1.1.45         1W20 =B5  0W10 1B18 0W9  0B14 1W21
 13. Trcek Roman            III      1555 SLO SK Kolektor Idrija      3.5  17.0  22.5  2.17
              1.1.75         0W6  1B11 0B7  =W14 1B22 0W16 1W18
 14. Hozjan Vincenc           I      1763 SLO SD Hidria AET Tolmin    3.5  16.5  22.5  0.35
              1.1.63         0B15 1W19 0W6  =B13 1B21 1W12 0W5 
 15. Usenicnik Matej          I      2030 SLO SK Kolektor Idrija      3    19.5  29.5  0.00
              1.1.73         1W14 0B16 1W18 1B4  0B1  0W11 0W9 
 16. Podgornik Gregor        II      1879 SLO SD Hidria AET Tolmin    3    19.0  27.0  0.00
              1.1.75         +*24 1W15 0B5  0W8  0B4  1B13 0W10
 17. Gruden Franc             I      1830 SLO SD Hidria AET Tolmin    3    17.0  23.5  0.00
              1.1.42         0W2  1B22 0B8  1W19 0W10 0B18 +*24
 18. Vukanic Avgust          II      1838 SLO SK Kolektor Idrija      3    16.0  21.5  0.00
              1.1.51         0W3  1B23 0B15 0W12 1B19 1W17 0B13
 19. Bencik Marjan                   1500 SLO                         3    15.5  20.0  0.74
              1.1.82         0W9  0B14 +*24 0B17 0W18 1B20 1W23
 20. Kutin Branko                    1500 SLO                         3    15.0  20.5  0.44
              1.1.71         0B12 +*24 0W4  1W23 0B11 0W19 1B22
 21. Persoglia Silvij       III      1696 SLO SK Kolektor Idrija      2    18.5  25.5  0.00
              1.1.55         0W5  0B4  1W22 0B11 0W14 +*24 0B12
 22. Hozjan Ales             IV      1518 SLO SD Hidria AET Tolmin    2    13.5  18.0  0.00
              1.1.90         0B7  0W17 0B21 +*24 0W13 1B23 0W20
 23. Vasiljevic Jan          IV      1575 SLO SD Hidria AET Tolmin    1    15.0  20.5  0.00
              1.1.00         0B8  0W18 0W11 0B20 +*24 0W22 0B19

Vir: Šahovska zveza Slovenije

POZOR WIKLEAKS V TOLMINU piše Aleks R.

2010-12-02T17:26:00.000+01:00

Ste se čudil te dni, le kako za vraga so na Wikileaksu dobili toliko informaciji.

Meni se to ni zdelo nič čudno. Zbral sem kar nekaj možnosti, kako priti do informaciji. Veliko od teh je tudi iz Tolmina.

Naj začnem najprej s Tolminom. Mi vsi veselo ločujemo odpadke in to je vsekakor prav, da plastika roma v en koš in papir v drug, vendar za božjo voljo, ne ravno vsi papirji. Tisti s kodo in geslom sigurno ne, nato tisti na katerih so osebni podatki, davčna, EMŠO, pa s sodišč in podobno. Na Gregorčičevi ulici sem našel tole:

Padlo je iz naloženega tovornjaka, saj je bilo zraven še nekaj drugih reviji in papirjev. Predvidevan da je bilo tako. Tako izveš, kaj počnejo moji ljubi Tminci, pa niti zanima me ne. Nekoga, ki bi pa to lahko izkoristil, ta bi pa kaj podobnega že unovčil.

Ste se zamislili, kaj vse ste odnesli v ločen kontejner?

Nadljevanje:

Pa sem šel na kakav in ob sosednji mizi so se trije Tminci, veselo in zelo naglas pogovarjali. Takole je šlo: Ej, a si jo videl kakšna je brez modrca...... Sem si mislil: »Seveda to skoraj vsakega moškega pritegne in poslušal dalje«: Pa kaj vse je tipu pisala, pa še poročena je, kako mu ga bo obdelala....

Sem razmišljal in nikakor nisem mogel ugotoviti, kje za hudiča so tole gledali in brali. Pa se mi je posvetilo iz nadaljevanja: » Ti bo treba še kakšen hard disc pregledat preden ga razstavimo.«

Vse jasno?

Vam razložim.? Ko se vam pokvari računalnik, ga peljete s servis, tam vam razložijo, da se ne da nič več pomagat in bo treba novega. Ker boste vzeli pri nas bomo starega dali v reciklažo. Ekološko osveščeni se strinjate. Tako pride vaš računalnik v firmo ki te stvari razstavlja in tam nadebudni mladeniči seveda še enkrat preverijo če trdi disk dela. In ugotovijo da celo dela tam pa je vse, vaša pošta (dostop je itak s šifro, a kaj pomaga ker si jo je vaš »računalnik » zapomnil. Tako ste mu ukazali. Gor je vse vaša ljuba, vaš pes in vaš penis.

Če bi mladci znali to tržit bi vas zabolela glava, kar obe.

Gremo naprej. Ste kdaj pozabili geslo za dostop kamorkoli. Obstajajo razne možnosti da ga obnovite. Lepo in ravno to vam lahko naredijo tudi lumpi. Tako kot so pred kratkim prišli do vstopnega gesla neka novinarke na gmailu (potem pa po svetu vsem poslali prošnjo iz njenega naslova, da je izgubila denar v Londonu)... naprej že sklepate, kam je šel ta poslani denar.

Vaša gesla naj ne bodo tako enostavna, kot so v večini primerov. Primer enostavnega gesla so: obratni vrstni red črk, ime mačke, ime sina, ime avtomobila, registrska tablica in podobno.

To se da v parih minutah odkleniti.

To gre brez »generatorjev«, brez programov, ki odkrivajo gesla.

S programom, pa bodo rabili za 4 mestno geslo le 1uro. Za pet mestno 12 ur in tako naprej.

8 mestno z vsemi možnimi znaki, ciframi pa je trenutno potrebno 6 dni. Za miren spanec zadostuje 12 mestno, za kar je bilo lani potrebno 6 mesecev obdelave programa. To se jim pa že ne izplača več.

Pazite na svoje geslo.

To pa še ni vse. Kaj mislite kako je poznani »wikileak« prišel do podatkov. He, mi vsi smo prepričani da Google ne ve našega gesla.... heheheheh več naslednjič ali pa v komentarjih.

TOLMINSKA OBVOZNICA 3 piše Aleks R.

2010-12-02T13:36:00.001+01:00

Takole, volitve so mimo in sedaj je "akcija". Na področju se izgradnje pa se dogaja naslednje kar piše spodaj. Kaj boste iz tega zaključili pa je že tema za komentarje. Podatki niso pridobljeni iz WiklEAKSA, TAKO DA NI PANIKE. Torej to je to:

OBVESTILO O DODATNIH INFORMACIJAH, INFORMACIJAH O NEDOKONČANEM POSTOPKU ALI POPRAVKU

Arhitekturne, inženirske in projektantske storitve
Datum objave: 10.11.2010
Številka objave: JN10883/2010

Podatki o originalni objavi, na katero se nanaša to obvestilo:
JN10811/2010, Storitve: Arhitekturne, inženirske in projektantske storitve; datum objave: 9.11.2010 (EU 15 - SL)
Podatki o naročniku: DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE, TRŽAŠKA CESTA 19, SI-1000 LJUBLJANA, kontakt: Irena Skubic, tel.: 01/478-83-36, faks: 01/478-80-36, email: irena.skubic@gov.si

PREDHODNE INFORMACIJE

II.1.3)	Enotni besednjak javnih naročil (CPV)
	71240000 (Arhitekturne, inženirske in projektantske storitve)
VI.3) INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA POPRAVITI ALI DODATI

	Mesto besedila, ki ga je treba spremeniti: PRILOGA D Namesto: Po pogodbi DRSC št. 24151-10/00074/0 sklenjeni z vodilnim partnerjem Projekt Nova Gorica d.d. je v izdelavi idejni projekt optimizirane variante obvoznice Tolmin. V fazi izdelave idejnega projekta, ki je strokovna podlaga za DPN obvoznice Tolmin, je Občina Tolmin posredovala svoje usmeritve oz. stališča, ki naj se v projektu upoštevajo in se nanašajo na spremembo projekta na območju prehoda za pešce pri pokopališču,ureditev oz. korekcija situativnega in višinskega poteka deviacije Dijaške ulice,vodenja kolesarske poti vzdolž obvoznice, korekcija situativnega poteka trase (S krivina). Za nastale spremembe je potrebno izdelati še dodatni geodetski posnetek. Glede na navedeno predlagamo sklenitev aneksa za dodatna dela. Predlogi občine so smiselni in utemeljeni.Naročilo se oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 1. točke, šestega odstavka 29. člena ZJN-2. V postopek oddaje naročila s pogajanji je bil vključen izvajalec, ki izvaja dela po osnovni pogodbi, PROJEKT d.d. Nova Gorica, Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica. Beri: Za izdelavo naloge »Dololčitev faznosti in etapnosti na osnovi prometne in CBA analize za 3. razvojno os – južni del je bila dne 08.10.2009 sklenjena pogodba s podjetjem Omega consult d.o.o.. Med izdelavo naloge so nastala dodatna dela zaradi dodatnih variant in zaradi optimiziranja trase glede na smernice nosilcev urejanja prostora.Naročilo se oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 6. točke, prvega odstavka 29. člena ZJN-2. V postopek oddaje naročila s pogajanji se vključi izvajalca, ki je izvajal dela po osnovni pogodbi.


	Vprašanje naročniku lahko pošljete le prek originalne objave (JN10811/2010), na katero se nanaša to obvestilo.

SPAM V TOLMINU in uradni dodatek (piše A. Mišič)

2010-12-01T16:21:00.000+01:00

(Dodatek je na koncu bloga)
Te dni sem po meilu prejel zelo veliko pošte in predlogov za pisanje na naši spletni strani. Med vsemi sem izbral najbolj v nebo vpijoč problem. Drži, da ne gre za Tolminsko problematiko, ampak širše, vendar so ljudje nakazali problem. Veliko gospodov in tudi nekaj gospodičn so skoraj obupano pisali, da zadnje čase dobivajo veliko, ne veliko, ogromno »spama«.

Najprej kaj je spam. Spam je sporočilo, ki je poslano večjemu številu naslovnikov z namenom vsiljevanja reklamne vsebine.
Angleška beseda "spam" se originalno nanaša na konzervirano šunko, a je nastal po nekem skeču, kjer beseda "spam" preglasi ostalo besedilo, zaradi česar se je začela ta beseda uporabljati za nenaročeno oglaševanje po elektronski pošti.
Ker ni ustrezne enobesedne slovenske besede, ki bi nadomestila izraz spam, se je ta beseda, na žalost, prejela tudi v Tminu :). Sam raje uporabljam izraz nezaželjena pošta.

Gospod, ki mi je poslal tudi primer pošte in ga bom navedel tukaj:

Spoštovani!
Vsem, katerih mail naslove imam, sporočam, da nekdo v zadnjih dneh zlorablja moj mail naslov, morda za viruse oz. ne vem zakaj. Če se bo to še nadaljevalo, bom moral spremeniti svoj mail naslov. Ne odpirajte nobenih povezav. Hudo mi je, ker se moje ime povezuje z za vas neugodnimi maili... S spoštovanjem.

Lažno sporočilo je takšno:

Pozdravljeni,

Dragi prijatelj, kako si?

Se mi zdi na mestu za prodajo elektronskih izdelkov z zelo dobro

ceno. Laptop, DC in Cellphone celo Motorcycle so zelo priljubljeni.

Njihovi izdelki so originalni kakovosti z zelo nizko ceno, kot je

trgovina na debelo poslovni dobavitelj. Ki jih lahko storite tudi

maloprodajna podjetja, za kon?nega uporabnika zdaj. Mogo?e je

primerna za va?e podjetje. ?e ?elite lahko stik z njimi. Spletna

stran: geoprodnet ( www in . sem izbrisal, da bi ne imeli še z moje strani sitnosti)

>> > ?eleti vi vse gre dobro.

>> > Lep pozdrav.

Gospod, ki nam je to poslal se ni zavedal, da tudi sam širi možnost nezaželjene pošte-spam.
Kako? Poslal je ta elektronsko pošto še več100tim drugim prijateljem in poslovnim partnerjem.

Še hujši primeri so, ko omenjajo BOLNEGA OTROKA!!!!!!!!!!!!

Pod »prikaz podrobnosti« se to lepo vidi in ravno to je prava paša za spamovce. Dol poberejo vse naslove in jih uporabijo za oglaševanje.
To pa še ni vse, prav radi sodelujemo pri pismih z naslovom : Pomoč, pomagajte ali pa verižna pisma s vsebino pošlji še 10tim in imel boš veliko denarja (takšen je prispel tudi včeraj na moj e naslov).
Takšna sporočila nastajajo z namenom, da bi ljudje pošiljali pošto vsevprek in s tem se v samem sporočilu zbirajo e-naslovi. Ljudje se potem sprašujejo, od kod, za za hudiča, dobivam to neželjeno pošto. Moteče pa postane ko je te pošte toliko, da težko izluščiš kaj je spam in kaj ne.
Drugi razlog, zakaj prejemamo nezaželjeno pošto, je v tem, da se posamezniki registrirajo na kakšni spletni strani s svojim e-naslovom. Ta se shrani v bazo in upravljavci strani si baze izmenjujejo. Trgovanje z bazami e-naslovov pa je velik finčni posel, velik biznis. Ne verjamete? No potem zakaj pa dobivate spam?:)

Ne bodite naivni kot tale...........

KAJ STORITI?

1. Nikoli ne pošiljajte e-pošte desetim prijateljem, ker ne boste zaradi tega nič bolj srečni in nihče ne bo dobil 1 cent po vsakem poslanem sporočilu, kot obljubljajo.
2. Za registracijo na različnih spletnih straneh ne uporabljajte svojega e-naslova, ampak si za te namene odprite dodatnega, kjer vas spam, če že pride, sploh ne bo motil.
3. Nikoli ne pošiljajte e-razglednic, saj zbiralci tam dobijo hkrati kar oba naslova, vašega in prijateljevega.
4. Ko pošiljate več prejemnikom-ljudem hkrati uporabite način pošiljanja SKRITO KOPIJO, le tako ne bodo nikoli prišli do vašega in vseh drugih e-naslovov. To zadnje najbolj pozabljamo, poglejte kdo vse je dobil vaš e-naslov?????

Za dokaz bom poslal »umetni spam« vsem ljudem, ki jih sicer ne poznam so pa prijatelji od prijateljev. Torej, tudi zato ste tudi danes prišli na to stran in si jo ogledali.

Pa še predlog o boju proti spamu:

Na konec vsakega vašega sporočila postavite »generirano sporočilo. To je avtomatsko sporočilo, ki ga lahko nastavite v svoji E- pošti v rubriki »podpis«(besedilo ki se vedno pojavi na koncu vaše pošte).

Pisalo naj bi tole:

To je generirano sporočilo: Ko pošiljaš na več naslovnikov, prosim uporabi opcijo skp – skrita kopija. Tako se bomo uspešno zoperstavili spamu. Tudi jaz se bom potrudil zate.

This is generated message: If you forward this e-mail, please delete all my personal information from it. I do the same for you. Fight spam - use bcc.

Če želite še dodatne informacije, komentirajte. Danes je prispel še uradni dopis iz UNZ KC LJ.
NE NASEDAJTE NA TE FORE.
Ker ni šla COPY -PASTE jo je bilo treba prenesti direkt tu gor.
TO JE URADNO OBVESTILO ZA VSE:

Sporočilo za javnost

VERIŽNA PISMA

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana odločno nasprotujemo pošiljanju verižnih pisem preko elektronske pošte in ne moremo verjeti, da se izrabljajo čustva in zaupanje ljudi v tako resnih zadevah, kot je zdravje ali bolezen otrok.

Zato zdravniki in vsi drugi zdravstveni delavci Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana odločno zavračamo takšen način verižnih pisem in opozarjamo vse ljudi, da gre za zlorabo, zato naj nikar ne nasedajo na take provokacije.

Za hudo bolne otroke NIKOLI ni bilo potrebno in NI potrebno zbirati

nikakršnih finančnih sredstev za operativne posege, saj je zdravljenje otrok BREZPLACNO !!

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi

BURUNDANGA piše A. Mišič

2010-11-19T00:19:00.008+01:00

Na bencinskem servisu v Tolminu, se je moški približal ženski, ki je tankala bencin v avto. Moški ji je ponudil svoje storitve kot pleskar, ter ji dal svojo vizitko. Gospodična je dejala, da trenutno ne potrebuje takšnih storitev. Vseeno pa je sprejela vizitko, nikoli se ne ve, morda v bodoče potrebovala te usluge.

Moški je nato vstopil v drugi avto, v katerem so bili še drugi sopotniki. Ko je zapustila bencinsko postajo, je opazila, da vozi za njo že prej omenjeni pleskar.

V križišču je zavila v Gregorčičevo ulico in ni se počutila dobro. Opazila je, da je tudi »pleskar« zavil v v Kosovelovo ulico in spoznala je da ji sledijo.

Medtem se ji je začel pojavljati vrtoglavi občutek in zmedena je postala in se je borila za dihanje. Poskušala je odpreti okno in zaznala je, da čuden vonj prihaja iz njene roke s katero je sprejela vizitko gospoda na bencinskem servisu. Spoznala je da mora hitro ukrepati.

Ustavila avto in nepretrgoma začela trobit, da bi priklicala na pomoč. Moški so pobegnil, gospa pa je bila še vedno slabotna. Šele po več minutah je začela končno spet normalno dihati. Očitno je bila snov na vizitki tako močna, da bi jo lahko resno omamila.

Tole ni iskanje tipov, ampak iskanje mucka na drevesu (foto A. Mišič)

Vas zanima kaj se je dogajalo z omenjeno gospodično?
VSE TO JE IZMIŠLJENO IN ŽE VEČ KOT LETO DNI KROŽI PO MEILIH. To besedilo zgoraj pa je prirejeno za Slovenijo.

Mamilo oz. droga ali zdravilo se imenuje BURUNDANGA in je znana tudi kot scopolamine.
Uporablja se za zdravljenje slabosti in bruhanja. Glede na informacije na spletni strani drugs.com, lahko prevelik odmerek povzroči: zaspanost, vrtoglavico, vročina, razdražljivost, epileptične napade in krče, halucinacije in v večjih odmerkih pa tudi komo ter smrt.

Tako ni dvoma, da je burundanga nevarno mamilo, ampak kot trdijo kemiki se iz papirja ne more prenesti takšna količina droge na človeka, da bi bil omamljen.
Znano je, da je treba burundango jemati s hrano ali pijačo ali vdihniti kot prah. Zelo pa lahko dvomimo o tem, da se lahko žrtev zadrogira s preprosto vizitko.
Poleg tega je droga brez barve, vonja in okusa, tako da, še enkrat, scenarij, opisan v sporočilu - mejlih ki krožijo, se zdi zelo malo verjeten.
Posredovanje takšnih opozoril po elektronski pošti, je sicer dobronamerno, a služi le za širjenje nepotreben strahu.

Moje mnenje je: DA TUDI TOVRSTNI MEJLI SLUŽIJO LE IN IZKLJUČNO ZBIRANJU PODATKOV O NASLOVIH ELEKTRONSKIH POŠT. TO JE SEDAJ VELIK BIZNIS. O tem kako, pa v komentarjih.

KUMARICE SMO POJEDLI VREME OSTAJA :)

2010-11-08T12:42:00.002+01:00

Tokrat pa še ena koristna :
http://zatolmin.zevs.si/vreme/Current_Vantage_Pro2.htm na tem linku so osveženi podatki.
Podatki se osvežujejo na vsakih 10 minut, grafi vsakih 30 minut.

Res veliko podatkov in lepo urejeno. Če bi radi izvedeli kaj več, dajte na koment. Če bomo zmali bomo odgovorili, drugače pa nam bo pomagal Gorazd, lastnik vremenske postaje.
Tako pa oblikovno "izgleda" ta stran (ni vseh podatkov):

Trenutne vremenske razmereZatolmin, Slovenija - 260m n.m.v.

Podatki se osvežujejo na vsakih 10 minut, grafi vsakih 30 minut

Ponedeljek, November 08, 2010 12:31:41 Popoldne

RADARSKA SLIKA PADAVIN IN SATELITSKA SLIKA

Temperatura zraka
na 2m

8.0°C

Vlažnost
zraka

96%

Temperatura
rosišča

7.4°C

Hitrost
vetra

0.0 km/hr iz smeri WSW

Zračni
pritisk

985.9 hPa & Falling Rapidly

Današnje
padavine

31.4 mm

Intenziteta
padavin

4.8 mm/hr

Skupne
padavine
v tem poslabšanju

104.8 mm

Mesečne
padavine

121.4 mm

Letne
padavine

1938.6 mm

Občutek
mraza

8.0°C

THSW Index

8.2°C

Toplotni indeks

8.2°C

Današnji ekstremi

Najvišja temperatura
Najnižja temperatura

12.4°C at 3:54
8.0°C at 12:20

Max vlažnost zraka
Min vlažnost zraka

100% ob 9:24

89% ob 4:32

Max temperatura
rosišča
Min temperatura
rosišča

11.1°C ob 0:58
7.2°C ob 12:20

Max sunek vetra

19.3 km/hr ob 3:04

Max zračni pritisk
Min zračni pritisk

997.2 hPa ob 0:00
985.8 hPa ob 12:19

Max intenziteta
padavin

53.6 mm/hr ob 0:19

Min
občutek mraza

7.8°C ob 11:16

Max
toplotni indeks

12.2°C ob 1:11

Opozorilo:
Meteorološki podatki s te meteorološke postaje so neuradni podatki, meteorološka postaja je del mreže društva "ZEVS", ni pa del državne mreže Agencije Republike Slovenije za Okolje. Prikazani podatki so zato zgolj informativni in nimajo značaja uradnega podatka.

ČAS KISLIH KUMARIC IN VREMENA

2010-11-07T16:25:00.004+01:00

Kaj vse bi lahko rekli o vremenu te dni......

Jernej se je potrudil in vam sedaj pošilja sveže podatke na netu, da se boste zjutraj "znali" pravilno obleči.

Tale vremenska postaja je v Tolminu oz. na: http://vreme-tolmin.co.cc


foto last lastnika postaje

Podatke meri vremenska postaja LaCrosse WS 2300. Senzor za temperaturo in vlago je postavljen v homemade vremenski hišici sestavljeni iz lončnih podstavkov. Le-ta je povezan s senzorjem za padavine in senzorjem za veter TX-20, ki meri smer in hitrost vetra. Podatki se brezžično prenašajo na konzolo, ki je preko COM porta priklopljena na računalnik. Tam se podatki obdelajo s pomočjo WUHU Weather programa. Po obdelavi se preko FTP povezave naložijo na strežnik. Stanje trenutnega vremena se lahko spremeni preko uporabniškega vmesnika, vse ostalo je avtomatizirano. Tako se npr. ikona vremena pokaže le, ko so podatki novejši od 5-ih ur, ponoči pa se namesto sončka pokaže luna. Če se podatki redno osvežujejo (postaja je "online"), se spletna stran sama osvežuje na vsake cca. 2min.

ZAKAJ MORA BITI TMIN VEDNO ZADNJI

2010-09-27T02:01:00.002+02:00

Medtem ko drugje po Sloveniji že veselo gledajo DVB-T signal in v nekaterih delih Ljubljane tudi že HD, pa mi na Mostu na Soči in v Tolminu še vedno čakamo. Že desetletja »gledamo« slabši signal in to se enkrat mora končati.

Celo na facebooku«oglašujejo« da imamo (Tolmin) signal DVB-T. Tukaj je povezava: http://www.facebook.com/posted.php?id=112027198810997&share_id=108777595821190&comments=1

To pa sploh ne drži saj je pokrtost z novim signalom le na rumenih lisah. Poglejte si spodaj:

Vir : naveden na karti

Torej na repetitorju »pod Kobalo« ni še digitalnega signala. Signal ki ga trenutno lahko sprejemate Tolminci v zadostni jakosti in kvaliteti je točno na Gradu – Kozlov Rob. :) Signal (obarvano z rumeno) pa prihaja iz dveh virov. prihaja iz repetitorja na Kuku in pri Grahovem, kot se iz simulacije da razbrati .

A pa še to, kaj pomeni tale DVB-T. To je kratica za: "Digital Video Broadcasting – Terrestrial", kar direktno pomeni Zemeljska (prizemna) digitalna videoradiodifuzija. Torej signal prihaja z oddajnikov na zemlji.

Seveda bodo rekli, kupi si T2, siol ali KA-TV. Seveda, vendar zakaj bi bil omejen z uslugami in moral plačevati preko 40 evrov, za nekaj kar drugje dobim zastonj. Pa še glede na to, da se veliko selim, komu potem zapustim KA-TV , ko se odselim v kraj kjer te možnosti nima. Vredno premisleka!

Tako tega imamo dovolj, da smo vedno zadnji.

O brezplačnem intenetu, ki ga imajo že v marsikateri občini, pa ne bi zapravljal besed. Mogoče naslednjič.

LP vaš Aleks Rutar

GIMNAZIJA TOLMIN – MATURANTI

2010-09-26T01:37:00.009+02:00

Najprej, bi rad pohvalil vse maturante in jim zaželel srečno pot naprej. Za popotnico, pa dodajam še nekaj foto utrinkov iz te zelo lepe prireditve. Nekaterim se bo najbrž za vedno vtisnila v spomin.

Pod mentorstvom profesorice Milice Rutar, ki je pripravila prireditev, sta dva člana dramskega (na fotografiji spodaj)

odigrala zabaven skeč, ki je požel precej smeha. Rdečo nit, so skozi celotno prireditev nanizali nastopajoči.

Najprej himna.

Govor ravnatelja gimnazije gospoda Bojana Tuta.

Tolminskega župana gospoda Uroša Brežana.

In seveda podelitev plaket in priznanj.

zlata maturantka Aleksandra Sokolova.

Procen uspešnost Tolminskih maturantov je zavidljivih 98,5 % kar je precej nad slovenskim
povprečjem 86,98%. (po spomladanskem in jesenskem delu)

Število zlatih maturantov, se je letos precej zmanjšano, saj je bilo gledano v celotni Sloveniji, maturantov, ki dosegajo od 30 do 34 točk le 280. Lani je bilo teh kar sto več.

Zmanjšalo se je, v Slovenskem merilu tudi število dijakov, ki so osvojili vse možne točke. Zato še bolj navdušuje dejstvo, da je imela GIMNAZIJA TOLMIN, letos, kar dve maturantki ki sta dosegli 100%. Ela Trpin in Ana Rutar, sta dosegli maksimalno število točk pri matematiki na državnem nivoju. Pod mentorstvom profesorja Erika Vrčona. Takšen rezultat je doseglo samo 8 maturantov v celotni Sloveniji.

Izvirna majica je požela tudi aplavz...dvojni.

Velik del maturantov se je vpisal na medicino. Gospodična na fotografiji menda tudi.

In nazadnje, da ne pozabim. Vzdušje so gor držali tudi predstavniki novega "gimnazijskega" že "skoraj" zelo popularnega benda. Skupina TWO DRAGONS. Two Dragons vadijo v prostorih gimnazije in se, kot so izjavili, ob tej priliki tudi zahvaljujejo za gostoljubje. Tukaj je kolaž njihovega nastopa.

Kaj nam boste zaigrali? Vprašanje za vokalista skupine TWO DRAGONS- Miha.

Miha in Klemen

Milan(za bobni), Jan(bas), Miha(vokal+kitara), Klemen(na klaviaturah) in Andreja(kitara)

Pa srečno (maturantom) na vaši življenjski poti.

DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TOLMIN PRIPRAVILO PRESENEČENJE (piše Aleš MIšič)

2010-09-23T23:10:00.007+02:00

Vse pohvale gredo Društvu prijateljev mladine Tolmin in predsednici društva Majdi Maglica. Vsem ki smo bili prisotni, še posebej pa otrokom so pripravili nepozaben dan.

Nastopili so zelo, zelo znani člani skupine ZABLUJENA GENERACIJA ki so ravno prav "otročji" in znajo vzpostvit stik z mladimi.

Prav nič pa ni zaostajala predskupina tolminskih "gimnazijcev" TWO DRAGONS ki je, kot predskupina, ogrela občinstvo.

Glasbena skupina "TWO DRGONS" - tonska vaja

Zablujena je že dostikrat špilala v Tminu in "fans" so nabrali nekaj fotk:)

danes je tudi plezal .... no vsega pa ne povem:)

in ZABLUJENA v svojem najljubšem elementu

TWO DRAGONS ..ja imajo tudi dekle na kitari

TWO DRAGONS-IGRALI SO ..NEKAJ SEKUND... ZA ZEHAT POČAS :)

še zadnje priprave -štelenje kitare (kakšen gaing nastawmo:))

in za konec še navdušene množica. Res hvala za čudovito popoldne.

ZADNJA NOČNA IZMENA V ANHOVEM piše Aleks Rutar

2010-08-28T01:10:00.002+02:00

Gospoodarstvo je v k***- na psu, pes na cesti, cesta zaprta zaradi izgradnje kanalizacije. Vsaj tako je v Tminu in na Mostu. Nič bolje se ne godi delavcem v ANHOVEM . IMELI SO NAMREČ ZADNJO NOČNO IZMENO.

NIČ VEČ TEŽKIH NOČNIH IN ZATO TUDI malenkost BOLJE PLAČANIH NOČNIH UR.
Nič bolje se ne godi našim bližnjim firmam. Le kam to vodi. Le še kruha in iger. No iger in glasbo so si namreč "privoščili" v NOČNI IZMENI V ANHOVEM. To pa drži. Ne drži pa to, da imajo zadjo nočno izmeno v Salonitu. Zelo verjetno pa je kot je izjavil gospod direktor, da bo tole zanja glasbena prireditev NOČNA IZMENA. Saj vemo povsod škriplje in zabava stane. Letos so nas presenetili v NOČNI IZMENI izjemni SLOVENSKI glasbeniki: SIDDHARTA, SLON IN SADEŽ .....

SIDHARTA je debelo uro zabavala in dvignila na noge vse kar se je gnetlo tam okoli. S spektaklom, lučmi, komunikacijo in predvsem prvovrstno"brezplačno" glasbo so popestrili večer. Ni ravno tako kot v Tminu, o čemer je pisal Aleš, ampak še bolje, saj je žur trajal do jutranjih ur.

Letos ste torej videli in doživeli zadnjo NOČNO IZMENO. Delavci v Anhovem pa jih bodo še mnogo.

12 UR PO POLNI LUNI ŠE MRK

2010-08-26T18:46:00.001+02:00

Kot že vedno, ali če le morem, vas zavajam z naslovom. Tako nikoli ne veste kaj sledi v besedilu. To je super je treba brat:)

Res pa je da se je skupina Eclipse (mrk) pojavila na koncertu v Tolminu skoraj natanko 12 ur po polni luni. Kako primeren dan, še posebej za tiste ki jih luna"drži" 3 dni.:)

Koncert je bil neponovljiv, čeprav bi si želel ponovitve in fantje so trdo garali da so lahko "spravili" skupaj en tako lep in uspešen koncert. Tokrat iz "VIP lože" nekaj posnetkov v rahlo slabši kvaliteti, saj sem "tateškega", fotoaparat namreč pustil doma. Tako sem lahko nemoteno užival v glasbenem večeru, ki se nam je ponujal.

In kaj naj rečem še za zaključek, nič uživancija ...podpora skupini in še nasvidenje.
Še nekaj podatkov iz njihove spletne strani, da boste vedeli da tisto o mrku ni iz trte zvito:

Skupina ECLIPSE:

Projekt ECLIPSE je nastal kot koncert ob popolnem sončnem mrku 11. avgusta 1999, ko smo se odločili izvesti znameniti album še bolj znamenite angleške skupine PINK FLOYD, ''The dark side of the moon". Album smo odigrali v celoti v idiličnem okolju Sotočju rek Tolminke in Soče, prav na dan popolnega sončnega mrka.
Najprej smo načrtovali eno samo izvedbo, vendar je bilo zanimanje publike in (takrat zgolj) lokalnih medijev tolikšno, da smo repertoar dopolnili in razširili še s skladbami iz drugih albumov skupine Pink Floyd (The Wall, Animals, Wish You Were Here, Ummagumma, A Momentary Lapse of Reason, Division Bell, Pulse), tako da skupen program sedaj obsega že več tri ure rockovskega spektakla. Glasbo izvajamo kolikor mogoče podobno izvirniku, zato uporabljamo širok spekter glasbil in zvokovnih samplov, ki po starosti segajo delno celo v dobo ustvarjanja samih Pink Floyd ('60 in '70-eta leta prejšnjega stoletja).

Skupino sestavljajo dolgoletno preizkušeni glasbeniki:

Peter Jan - kitara & vokal

Mitja Jan - kitara & vokal

Dejan Jerončič - klaviature & sintetizatorji

Vladimir Hmeljak - bobni

Leon Jerončič - bas

Ana Šimenc - sax & vokal

V nasprotju z vsemi pričakovanji, zasedba ECLIPSE predstavlja glasbo skupine Pink Floyd že 10 let zapored in nič ne kaže, da bi zanimanje zanjo usihalo. Morda kot neke vrste opravičilo: Pink Floyd, počasi prehajajo v sfero klasike in polpretekle zgodovine, kot zasedba pa praktično ne nastopajo oziroma sploh ne obstajajo več. ECLIPSE tako izvajamo njihovo glasbo v smislu poustvarjanja, tako kot se to počne z Bachom ali Beethovnom, za generacije, ki so prišle kasneje. Dejstvo, da je bila »era« Pink Floydov praktično celostno zabeležena in registrirana na različne tehnične medije tega za čuda niti ne moti – živ nastop vseeno ostaja nekaj posebnega.
Za nami je sedaj serija uspešnih koncertov po Sloveniji in Hrvaški, saj je izvajani material pač večno popularna tema v določenih poslušalskih krogih.
Vir: http://www.eclipsegroup.org/skupina.htm
pa lep dan vam želim.

OZONSKA LUKNJA NAD TOLMINOM *dodatek o ozonu

2010-07-13T15:59:00.004+02:00

Ali vas je te dni kaj motilo. Ste se solzili ali so vas pekle oči več kot običajno. Vse to sem opažal te dni in se spraševal, zakaj.

Saj ni čudno boste rekli saj so temperature že nekaj dni nad 30 stopinj celzija.

Pa ni to. Nad Tolminom je koncentracija ozona presegala 180 μg/m3. Dosegala je celo 200.

Kaj to pomeni?

Visoke koncentracije ozona, ki presegajo 180, dražijo sluznico in dihala. Priporočajo, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi zdravim ljudem priporočajo, da se izogibajo naporov v času trajanja previsoke koncentracije. To bi bilo po neki zdravi logiki (ne po wikipediji) nekje 0d 11 do 18 ure.

Tako ostanite doma in ne ga srat s kakšnim delom. Super za nas moške. J

Resno. Kaj se nam lahko zgodi:

Pri občutljivih posameznikih se lahko pojavljajo značilni efekti, kot so težje dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh. Če ostanemo izpostavljeni več ur pa je lahko še slabše, lahko nam pomaga priti k "Matildi".

Zakaj je dobro biti v prostorih zaščiteni pred soncem. Koncentracije ozona so v notranjih prostorih praviloma nižje kot zunaj.

Kako si lahko zelo pomagamo: Prezračite svoje domove v jutranjih urah in ob času zelo visokih koncentracij ne odpiraj oken in vrat.

Za nekaj dni ni dobro k Soč. Pa najbrž tudi na Kobalo :)

Delni vir: agencija http://www.arso.gov.si/ in zdrava pamet.

Dodatek, da ne bo kdo res mislil da je "ozonska luknja" in to ravno nad Tolminom:

Tako imenovan prizemni ozon nastane pod vplivom sončne svetlobe iz emisij ogljikovodikov , ki posledica razne industrije in izpustov prometa oziroma spajanja dušikovega monoksida v dušikov diokis..
Ima močan vonj, ki ga lahko začutimo po nevihti, ob fotokopirnih strojih ali na primer ob večjih električnih motorjih. Ta vrsta ozona je ljudem škodljiva.
Ozon je najbolj nevaren v sončnih poletnih dneh med 11. in 16. uro, v nočnem času pa so koncentracije ozona zaradi reakcije z dušikovim dioksidom na normalni ravni. Ker pa je NO2 v veliko večji meri prisoten v mestnih središčih kot na obrobju, so koncentracije ozona višje na območjih, kjer ni virov dušikovega dioksida in kamor veter širi onesnažen zrak.

Onesnaženost z ozonom je v zimskem času bistveno nižja kot v vegetacijski dobi, kar pa je razumljivo, saj se visoke koncentracije ozona pojavljajo v sončnih poletnih dneh na lokacijah, kjer so prisotne visoke koncentracije ogljikovodikov in dušikovih oksidov. Take lokacije pa niso zgolj mestna središča, temveč tudi območja, ki so bolj oddaljena od glavnih virov onesnaževanja zraka in kamor veter odnaša onesnažen zrak. Tako so povečane koncentracije ozona predvsem v Novi Gorici in Kopru, kamor pride onesnažen zrak iz Padske nižine.
K nastanku ozona v zaprtih prostorih pa najbolj prispevajo fotokopirni stroji in laserski tiskalniki.

Ozon – PARADOKS: ščiti in hkrati škoduje
Ozonu, ki se nahaja v stratosferi, t.j. zgornji plasti atmosfere, nekje med 15 in 50 kilometri nad zemeljskim površjem, ščiti pred škodljivimi vplivi ultravijoličnih sevanj iz vesolja. Medtem ko ozon v atmosferi ščiti, lahko prizemni ozon škodljivo vpliva na človekovo zdravje. Pri vdihavanju večje koncentracije prizemnega ozona lahko pride pri ljudeh do draženja dihalnih poti in posledično do težav pri dihanju, ogroženi pa so zlasti ljudje, ki bolehajo zaradi astme ali bronhitisa. Posebej občutljivi so seveda predvsem starejši in otroci. Prav tako pa prispeva k pospešeni od kardiovaskularnih bolezni in arterioskleroze, vpliva na poslabšanje akutnih bolezni ter prispeva k večji umrljivosti.

Prizemni ozon je onesnaževalec, ki škoduje našemu zdravju.

Stratosferski ozon je nujno potreben ščit nad nami, ki nas varuje pred škodljivo UV-svetlobo.

POJMA NIMAM O METALU

2010-07-09T18:56:00.004+02:00

....

Ko se te dni sprehajaš po Tolminu je vse črno. Tudi nekateri domačini so se »preoblekli« v črno. Najprej me je zmotilo to, da je imel nek angleški »metalc« črno majico z napisom THE RAMONES. Res nimam pojma o metalu a o panku (punk) veliko vem, saj sem zrasel v mestu panka – Idrija. Ne vem pa, kaj imajo Ramonsi z metalom. Pravi »metalec« bi moral imeti drugačen napis. "Sladoled" za ohladitev pa ni manjkal.

Saj res, kdo je pravi »metalc«. Sigurno ne tisti, ki za 7 dni obleče črno majico in potem spet po starem.

Pravi metalc je tisti, ki ima črno dušo celo leto in ne samo 7 dni. Takšne poznam in so skoraj vedno v črnem in njihova duša ni »črna« ampak poetična in metalna.

Res je, da se je veliko Tolmincev te dni preobleklo v črno, a majica GOODRICH, pa res ni za na Metal koncert. Heeeee, za tiste ki ne vedo kaj je Goodrich ..... je Wikipedija.

Pri pregledu skupin ki nastopajo sem se zamislil. Le kje so vsi tisti dobri bendi kot so: Black Sabbath, Metallica, Europe , AC/DC, Iron Maiden in podobni.

Res je da se je metal razcepil na razne podvrste, a meni na tem spisku deluje vse skupaj bolj komercialno. No moje mnenje. Pogrešam pa prej omenjene na tem METALCAMPU.

Največ se dogaja, ko seveda ni koncertov, PR ČRVU saj je kamp le lučaj daleč.

...

...KUHAR PR ČRVU

IN GOST PR ČRVU...

...

Pa še bližnjica do marketa ...kar lep par ... IN ONA GA DRŽI ZA REP

s pivom iz E....

in ko je konec akcije

Metalci so veseli ljudje

Metalke so tudi :)

Ko takole pomislim, saj bomo kar nekaj prodali, bifeji so polni picerije tudi apartmaji, študentje so dobili delo.......

Tminci smo se zanšli..........in tudi peremo:

...

... mlajši metalci 7 dnevni najbrž :)

POGLEJ DESNO OD TABLE - KONTROLA :)

SEM BIL ŽE NA VEČ KOT 10TIH METALCAMPIH

...

METAL CAMP TOLMIN

IZOBEŠANJE ALI RAZOBEŠANJE ZASTAV V TOLMINU

2010-06-27T20:02:00.000+02:00

Najbrž smo te dni videli precej zastav in tudi navdušenje nad našo nogometno reprezentanco se še ni poleglo in tako še vedno marsikje opazimo slovensko zastavo.

TALE NA AVTU JE V ČAST NAŠIM NOGOMETAŠOM

Na dan državnosti, pa sem se le sprehodil po Tolminu in si ogledal kako moji someščani izobešajo zastave.

Grem po vrsti in najprej pri meni doma J KAR DVE zastavi, ena še od zadovoljstva nad SP.

Nato naprej bližnji sosed, Blazetič,

kar lepo izobesi, nato Kančan tudi,

nekateri pa precej sramežljivo in celo nepravilno. Zastava mora »viseti«. No, ne bom dal gor fotk, ampak za naslednjič si le najdite neko letev ali kol-količek na katerega pritrdite zastavo. Zastava ni brisača!

Zavijem do vogala na Brunovega in Ul. Tolminskega punta in tu se praktično zastave končajo. Na Tminu, tudi bolj poredko vidiš da kaj plapola.

Rekorderji pa so in to v pozitivni smeri, že prej omenjena Ulica Tolminskega punta. Ne boste verjeli, čisto vsi so izobesili zastave. Tukaj so dokazi.

...

Če sem pohvalil to ulico, sem se pa začel spraševati, zakaj zavraga pa drugje ne izobesijo zastav. Mogoče je krivo to, da so nas v prejšnji državi (ko smo bili še Juga), prav silili da izobesimo zastavo. Celo kazni so padale. Tako je nastal nek odpor.

Pa saj so sedaj drugi časi. Res pa je da marsikdo v teh časih težko živi in je včasih tudi to vzrok da ne mara državnih simbolov. Kakšni so še drugi vzroki? Če vesete pa napišite v komentar spodaj.

Pa še o »provokativnem« naslovu: »izobešati ali razobesit............. to prepuščan slavistom, pa tudi komentatorju na blogu gospodu z imenom Quen, pa tudi mojemu predragemu Cviklu, ki rad citira wikipedijo. Slednji je celo napisal knjigo kjer je 300 strani skopiranih direktno iz wikipedije.

Tako, da ne bo dileme in tokrat citiram zakon ki pravi (od tu naprej ni treba brat to je zakon):

V skladu z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05-UPB), ki določa dela proste dneve in praznike v Republiki Sloveniji, in v skladu z Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94), ki določa kdaj oz. na kakšnih objektih je zastava RS stalno izobešena (12., 13. in 14. člen), se zastava RS izobesi na poslopjih, v katerih so uradni prostori državnih organov, organov lokalnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih ob naslednjih praznikih:

8. februar – Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik;

27. april – dan upora proti okupatorju;

1. in 2. maj – praznik dela;

25. junij – dan državnosti;

17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (ni dela prost dan);

15. september – dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan);

23. november – dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan);

26. december – dan samostojnosti in enotnosti.

Zastave RS se ne izobeša na naslednja praznika:

1. in 2. januar – novo leto;

1. november – dan spomina na mrtve.

Zastave RS se prav tako ne izobeša na dela proste dneve, ki so:

velikonočna nedelja in ponedeljek;

binkoštna nedelja;

15. avgust – Marijino vnebovzetje;

31. oktober – dan reformacije;

25. december – božič.

Zastava RS je lahko izobešena tudi ob različnih pomembnih dogodkih – prireditvah, srečanjih, javnih shodih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, ob praznikih lokalnih skupnosti,…

Zastava RS se praviloma izobesi na dan pred praznikom oz. delovni dan pred praznikom in se umakne naslednji dan po prazniku oz. najkasneje prvi delovni dan po prazniku ali po prenehanju razlogov za izobešanje, če ni po predpisih dovoljeno stalno izobešanje.

Zastava RS je lahko (ZANIMIVO KAKO SI SI TOLE DEFINIRALI: je lahko, ni pa nujno stalno :)) stalno izobešena za označevanje poslopij, v katerih so sedeži ministrstev ali drugih državnih organov in organov lokalnih skupnosti.

V skladu z Uredbo o uporabi zastave in himne EU v RS je zastava EU (Uradni list RS, št. 38/04) lahko stalno izobešena ob zastavi RS tudi na poslopjih organov lokalnih skupnosti, tako da si zastave sledijo – zastava EU, zastava RS in zastava lokalne skupnosti. (konec citata)

Tako, da boste vedeli z zastavo lahko vihtite tudi ob »posebnih« dogodkih. Glede SP pa bi lahko tisti dan visela tudi na pol droga. V podporo našim NOGOMETAŠEM na SP pa mora viseti visoko najvišje kar je mogoče.

Ul. Tominskega punta

IZ KANT PREKLETO SMRDI

2010-06-13T21:42:00.001+02:00

Te dni ko je peklensko vroče, se je izkazalo tisto, kar sem že zdavnaj trdil. Že Alešu sem govoril o tej problematiki, a on jo je že pred tremi dnevi popihal na lepše.
Nazaj k problemu: Iz rjavih zabojnikov nevzdržno smrdi.

Čeprav, se je danes na Mostu na Soči precej shladilo in ne zaudarja več tako hudo (iz normalnh kant), pa se sprašujem o smiselnosti ločevanja tako imenovanih bio odpadkov.

Vsak prebivalec Slovenije, pridela v povprečju okoli 400 kg različnih vrst komunalnih odpadkov in od tega tudi 0,5 kg nevarnih odpadkov.

Seveda podpiram ločevanje odpadkov in seveda te dni pogrešam, čisto (v smislu samo piksne v enem zabojniku) ločeno zbiranje aluminiastih piksen za pivo(in ostale pijače). Momentalno se jih zbira, če še niste vedeli, skupaj v kontejnerju za plastiko. No bodo že vedeli pri komunali in pa najbrž tudi zakonodajalci (pa tudi če so evropejski), kako se temu streže. Torej sem striktno in strogo za ločevanje, da ne bo pomote.

Ni pa vse za posploševati v večjih mestih res nekateri nimajo možnosti »kompostnika«, zato pa je to zbiranje v rjave posode, marsikje nepotebno in potrata.

Najprej se moramo zavedati da ima s tem komunala veliko dela, vsaj trikrat tedensko mora izpraznjevati te nove kontejnerje in prej ali slej se nam bo to poznalo na položnicah. Da o osnaževanju z kamionom sploh ne govorim.

Pogosto vidim da komunala, (pa naj bo kjerkoli) opravičuje te rjave kontejnerje, s tem, da trdi da je teh bio odpadkov ena tretjina (poleg zakonodaje ki jo je spisal nek mestni tip).
Dajte no, če vsak malce izmeri, bo opazil, da je tega kvečjemu le za 5% pa recimo max 10 %.

Tako zaradi teh 5%, ki kasneje na smetišču (če bi te smeti naprej odlagali v kontejner kot dosedaj) neškodljivo izgine, saj se »stopi« - skrije med ostale smeti in s tem ne prispeva prav veliko v volumnu na smetišču. Tega bo kvečjemu 1%. Pa mi dokažite nasprotno. Ali je bila opravljena že kakšna analiza v tej smeri? Ne bom verjel če analiza ali statistika ni bila na osnovi neodvisne agencije......se ve zakaj.....

Tako mi veselo vohamo lastno in sosedovo pašto in bananine olupke.

Ko smo že pri tem, kam pa sploh gredo ti "bio" odpadki. Po nekih virih se zmeljejo in predlajo v kompost ki se potem »prodaja« in mi kupimo gnojilo za jagode,.. pa še za lončnice.

A pozor tukaj nekaj ne štima. Ko smo že pri bananinem olupku, pa če dodamo, še večino sadja in zelenjave, ki so špricani ali kako drugače tretirani proti zajedalcem.. Torej limonine olupke, ki so špricani damo v rjavo kanto in potem to roma v gnojilo. Malce sporne bodo te naše jagode, ki smo jih pognojili s tem gnojilom.

Tako si belimo glavo in »delamo« biznis namesto da bi se zares ukvarjali s problemom, kot so:

KEMIČNE snovi v smeteh -živo srebro, kadmij in nikelj iz baterij, ostanke topil,mazil, olj, barv, lake, pesticide in še mnogo drugih. Vse to prej ali slej (razen v sodobno urejenih odlagališčih) voda izpere v zemljo, od tam pa prej ali slej pridejo v vir pitne vode.

Tako, večino Tomincev in Mostarjev sami kompostiramo "organske", oziroma je ta količina ki pade v »normalne« smeti res zanemarljiva. Še majn pa razumem tiste, ki imajo kompostnik in rjavo kanto???????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????

Dodatek za nevedneže: :)

V rjave posode gredo kuhinjski odpadki in vrtni odpadki, kuhinjski odpadki: olupki in ostanki sadja, ostanek kave, kavni filtri, čaj ter čajni filtri, ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambni izdelki ter papirnat vrečke za sadje in zelenjavo, papirnati robčki in brisačke. Dodamo lahko še vrtne odpadke:rože, pokošena trava, listje, rezano grmičevje, plevel, razrezane veje in podobno.(tako spolšni pravilk) Kako je z Tminskimi bio odpadki, piše na fotografiji.

Nikakor pa rjav zabojnik ne smemo dajati: tekoči ostanki hrane, cigaretni ogorki, kosti, plenice in higienski vložki, iztrebkov, tekstila, gume, plute, mrtvih živali, fekalij, zdravil, kemikalij, maščob ali odpadnega kuhinjskega olja in vse kar sodi med druge ločene ali nevarne odpadke.

Spisek ni popoln, ker bi trajalo in trajalo...

V trgovini pa ko vas vprašajo: »ŽELITE VREČKO, GOSPA«. Recite: NE, HVALA!« Tako boste skoraj največ naredili za naše okolje.